Vlada je potrdila končno oceno neposredne škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurij s točo, ki so se nad kmeti znesla med 12. majem in 23. julijem 2026. Škoda je ocenjena na 58 milijonov evrov. To presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2026, kar je pogoj, da lahko vlada seže v državni mošnjiček in prizadetim izplača državno pomoč.
Optimistični minister
Ministrstvo za kmetijstvo (MKM) bo zdaj pripravilo program odprave posledic škode po toči, ki ga mora vlada sprejeti najpozneje v treh mesecih od potrditve škode, to je do sredine januarja 2027. Pred izplačilom pomoči je treba izračunati izpad pridelka. Podlaga za ta izračun so podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Sursa) o povprečnih količinah pridelkov za zadnja tri leta, ki so za preteklo leto znani šele prihodnjo pomlad. Za lani jih je Surs objavil 14. aprila 2026. In dokler ti podatki niso znani, država pomoči ne more oziroma ne bi smela izplačati.
Kmetijske pridelke je letos znova prizadela tudi suša. Občinske komisije za ocenjevanje škode so morale podatke o prizadetosti pridelkov, ki so jim jih posredovali oškodovanci, v aplikacijo Ajda vnesti do 9. oktobra. Koliko škode je kmetijstvu prizadejala tudi suša, še ni znano, zato v tem primeru postopek priprave programa odprave posledic sploh še ni stekel. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je kljub temu v Odmevih TV Slovenija 2. oktobra optimistično napovedal: »Izplačilo za škodo po suši pričakujem nekje do konca decembra oziroma najdlje do februarja. Ta postopek želimo pohitriti za dva do tri mesece.«
Kako pohitriti postopke?
Postopek izplačila državne pomoči bi bilo mogoče pohitriti na tri načine: s takojšnjo spremembo veljavnih predpisov (zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode), z njihovim kršenjem ali z izplačilom akontacije državne pomoči. Toda s slednjim se je ob suši leta 2003 močno opekel tedanji premier in aktualni kandidat za ljubljanskega župana Anton Rop, saj so kmetom izplačali previsoke akontacije, preveč prejetega denarja pa jim od večine nikoli ni uspelo izterjati. Sicer pa statistika kaže, da kmetje državne pomoči za škodo po suši, pozebi ali toči prej kot julija naslednje leto ne dobijo. Za pozebo leta 2024 denimo so jo prejeli šele novembra 2025, za lansko pozebo pa septembra letos.
V letih od 2003 do 2025 so različne vremenske nevšečnosti kmetijstvu prizadejale več kot milijardo evrov škode, vlade pa so jim v tem času izplačale dobrih 176 milijonov evrov pomoči, od tega skoraj 13,2 milijona evrov zaradi lanske pozebe in suše. Škoda po letošnjih neurjih s točo je, kot rečeno, ocenjena na 58 milijonov evrov. To je znesek, ki so ga kmetje sami sporočili občinskim komisijam za ocenjevanje škode, te pa so ga, brez preverjanja na terenu, zgolj vnesle v spletni sistem za ocenjevanje škode, imenovan Ajda. Državna komisija, ki deluje v sklopu uprave za zaščito in reševanje, je te vnose potrdila (iz pisarne) in MKM naročila, da pri pripravi programa odprave posledic upošteva podatke o kmetijskih zavarovanjih (MKM kmetom zavarovalne premije 70-odstotno sofinancira), podatke o rodnosti, podatke iz registrov pridelovalcev grozdja in jabolk, statistične podatke o izpadu pridelka …
Napihovanje škode
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč tudi določa, da tisti, ki kmetujejo na površinah z urejenimi namakalnimi sistemi, do državne pomoči po suši niso upravičeni. Za lani so jo dobili. Bo tako tudi tokrat? Naši viri pravijo, da so nekateri kmetje pri žitih najprej prijavili škodo po toči, potem so za iste površine in iste kulture prijavljali še škodo po suši, čeprav ječmena in zgodnje pšenice suša povečini ni prizadela, saj so pridelek poželi že konec junija oziroma v začetku julija. Nekateri naj bi škodo po obeh škodnih dogodkih tako napihnili, da na posamezni kulturi presega celo sto odstotkov.
Če je imel kmet pridelek zavarovan pri komercialni zavarovalnici, je moral ob prijavi škode zaradi izplačila državne pomoči priložiti cenilni zapisnik. Razhajanja med cenitvami zavarovalniških agentov in subjektivnimi ocenami škode, ki so jo ocenjevalnim komisijam prijavljali kmetje, naj bi bila po naših informacijah precejšnja. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč tudi predpisuje, da se, če škoda nastane na istem kmetijskem pridelku zaporedoma zaradi pojava enakih ali različnih naravnih nesreč, za neposredno škodo na tem kmetijskem pridelku šteje ocena neposredne škode v kmetijstvu, izdelana pred spravilom tega kmetijskega pridelka. Toda škodo po letošnji toči so (čez palec) ocenili po spravilu pridelkov.