Temeljna izhodišča koalicijske pogodbe »koalicije za uspešno Slovenijo«, kot so se poimenovali bodoči koalicijski partnerji SDS, trojček NSi, SLS, Fokus in Demokrati, so v marsičem podobna predvolilnim programskim poudarkom stranke SDS. Poleg poudarka na razvoju države, boju proti korupciji, decentralizaciji in debirokratizaciji je v temeljnih izhodiščih zapisano tudi, da »delo ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija«, da zagovarjajo »razumne politike varovanja okolja«, da naj »denar iz javne zdravstvene blagajne sledi pacientu« in da recimo zagovarjajo »vitko državo, manjšo in učinkovito administracijo«.
V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke po posameznih poglavjih oziroma področjih.
Finance
Glede javnofinančne politike prihodnja Janševa vlada obljublja upoštevanje fiskalnih pravil EU, obvladovanje proračunskega primanjkljaja in postopno zmanjševanje javnega dolga. Glede na to, da je v letošnjem proračunu predviden dvemiljardni primanjkljaj, poleg tega pa so desnosredinske stranke še pred zaprisego vlade že sprejele interventni zakon, ki za proračun po ocenah pomeni dodaten milijardni minus, bo učinkovito obvladovanje javnega dolga težka naloga za bodočega ministra za finance. Med ukrepi prednjači razbremenitev dela in gospodarstva
Postopno bi zvišali splošno olajšavo in s tem neto plače, najvišji, 50-odstotni dohodninski razred pa bi ukinili in ga združili z zgornjim razredom na enotno stopnjo 40 odstotkov. Predvidena je tudi uvedba posebne dohodninske olajšave za mlade do 29 let v višini 3000 evrov na leto. Sporazum poleg tega predvideva še nižjo postavljeno socialno kapico, in sicer vse tja do 2,5-kratnika povprečne plače. Če po interventnem zakonu kapica trenutno zagrabi pri 7500 bruto in po izračunih ministrstva za delo javne finance bremeni za 140 milijonov evrov, bi uvedba socialne kapice v višini 2,5-kratnika povprečne plače – kar je približno 6500 evrov – pomenila znižanje prihodkov za okoli 270 milijonov evrov na leto.
Poleg tega se obetajo nove davčne olajšave za investicije v razvoj digitalizacijo, avtomatizacijo, inovacije, raziskave in razvoj, prav tako za zagonska in hitro rastoča podjetja. Spodbujali bi tudi razvoj skladov tveganega kapitala in poenostavili obdavčitev kapitalskih dobičkov. Uvedli bi še »ciljno usmerjene davčne spodbude za vrhunske kadre, vključno z možnostjo dohodninske olajšave do 30 odstotkov. Na stanovanjskem področju bi medtem znižali obdavčitev najemnin za dolgoročno oddajo. V koalicijski pogodbi je zapisano tudi, da se bo celotno državno premoženje, vključno z nepremičninami, preneslo na novoustanovljeni demografski sklad, iz katerega bi se napajala tudi pokojninska blagajna. In brezplačni paket osnovnih bnačnih storitev za vse.
Gospodarstvo, delo in šport
Pri točki gospodarstva je podaurek na povečanju produktivnosti in dodane vrednosti ter pospeševanju investicij. Prav tako je poudarjeno zmanjšanje regulativnih in administrativnih bremen, deregulacija in izboljšanje poslovnega okolja. Na trgu dela bi pospeševali prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kot krovni pristop pri urejanju trga dela pa se omenja koncept modela »prožne varnosti« (flexicurity), ki se je tako v Sloveniji kot drugod izkazal za asimetričnega. V praksi je namreč prevladala fleksibilnost oziroma prekarne oblike dela, medtem ko je varnost, to je socialna varnost in stalnost zaposlitev, za številne delavce izostala. Omenja se še zakonodajna ureditev hibridnega in platformnega dela, uvedba nove pravnoorganizacijske oblike vitke delniške družbe, študentskega s. p., ustanovitev strateškega sveta za gospodarstvo, poenostavitev zaposlovanja tujcev in uvedba tako imenovanje digital nomad vize. Breme plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost bi se po novem z delodajalca na ZZZS preneslo že 20. dan bolniške odsotnosti zaposlenega.
Notranje zadeve in javna uprava
Kot je razumeti se obeta krčenje javne uprave in ukinjanje institucij, »ki nimajo neposredne ustavne podlage za ustanovitev«. V policiji bi implementirali karierni sistem v krovni zakon, posodobili opremo, pregledalo in poenostavilo bi se birokratske postopke pri delu policistov, ponovna bi se vzpostavila avtocestna policija. Na področju migracij je poudarek na doslednem ločevanju nezakonitih in zakonitih migracij ter strožja obravnava tako imenovanega »socialnega turizma«. Predvidena je še vpeljava obvezne rotacije uradnikov na vodstvenih položajih na ministrstvih in državnih organih, ki delajo na področjih javnih naročil, upravnih postopkov, nadzornih funkcij ter finančnih in kadrovskih oddelkov z možnostjo prostovoljne rotacije za druge profile.
V delovne procese bi se z namenom debirokratizacije in digitalizacije pospešeno uvajala umetna inteligenca. Kot digitalna rešitev je predvidena aplikacija eSlovenija, ki naj bi bila enotno digitalno okno za vse javne storitve, dokumente in e-podpise. V sklopi dencetralizacije bi se državne institucije premestile po celotni državi. Ukinili bi uradniški svet, bodoča vlada prav tako med vrsticami napoveduje kadrovske rošade oziroma »preverbo zakonitosti zaposlitev in prerazporeditev v javnem sektorju, izvedenih v mandatu prejšnje vlade«.
Infrastruktura in energetika
V koalicijski pogodbi stranke napovedujejo izboljšanje pretočnosti prometa, odpravo zastojev, širitev zmogljivosti na najbolj obremenjenih odsekih in pospešitev gradnje manjkajočih cestnih povezav. Prizadevali si bodo za odpravo CO2 kuponov na ravni EU in ponovno preučitev rokov za uporabo premoga pri zagotavljanju energetske oskrbe države. Stabilno oskrbo z energijo bi zagotovili z nadaljevanjem projekta drugega bloka jedrske elektrarne in malih modularnih jedrskih reaktorjev. Zavezujejo se tudi, da bodo pospešili umeščanje v prostor in investicijske postopke ter debirokratizirali postopke pri infrastrukturnih in energetskih projektih.