Kot smo poročali, so poslanci s prvopodpisano Jelko Godec včeraj v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janeza Janše na položaj predsednika vlade. Glasovanje o naslednjem mandatarju bo predvidoma na sporedu na petkovi izredni seji. Janša potrebuje 46 glasov, podpisanih pod predlog je 48 poslancev. Poleg bodočih koalicijskih partnerjev SDS, Demokratov ter trojčka okoli NSi bodo svoje glasove prispevali še v Resnici, ki bo Janševo vlado podpirala kot zunjakoalicijska partnerica. Glasovanje je tajno. Spomnimo, da je bilo na zadnjem tajnem glasovanju za predsednika DZ veliko polemik glede označevanja glasovnic, s čimer so stranke dokazovale »pravilnost« glasovanja.
V naslednjih dneh je pričakovati tudi podpis koalicijske pogodbe. Kaj so zapisali vanjo, neuradno že kaplja v javnost. Po poročanju N1 naj bi nova koalicija v skladu z napovedmi postopno zvišala splošno olajšavo in s tem neto plače; najvišji, 50-odstotni dohodninski razred pa naj bi ukinili. Takšen načrt smo lahko recimo brali v volilnem programu Demokratov. Predvidena naj bi bila tudi uvedba posebne dohodninske olajšave za mlade do 29 let v višini 3000 evrov letno. Dohodninske spremembe med drugim obljubljajo dodatno razbremenitev najbolje plačanega odstotka zaposlenih, ki bo imel višje plače že zaradi socialne kapice pri 7500 bruto plače, ki jo prinaša tako imenovani interventni zakon. Glede tega pa so sindikati že začeli aktivnosti za naknadni zakonodajni referendum. Koalicijski sporazum naj bi medtem predvideval celo še nižjo postavljeno kapico, in sicer vse tja do 2,5-kratnika povprečne plače, torej pri okoli 6500 evrih bruto.
Podjetjem se obetajo tudi druge davčne olajšave za vlaganja v razvoj, raziskave in recimo digitalizacijo. Gospodarstvo bi profitiralo tudi z ukrepom, po katerem bi breme plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost z delodajalca na ZZZS preneslo že 20. dan bolniške odsotnosti zaposlenega, torej deset dni prej, kot velja sedaj. Poleg tega je predvidena pospešitev izdaje gradbenih dovoljenj. Po neuradnih informacijah N1 je v koalicijski pogodbi zapisano tudi, da se bo celotno državno premoženje, vključno z nepremičninami, preneslo na novoustanovljeni demografski sklad, iz katerega bi se napajala tudi pokojninska blagajna.
Med preostalimi ukrepi, ki naj bi bilo zapisani v koalicijski pogodbi, velja izpostaviti še zakonsko omejitev uporabe telefonov v šolah, postopno uvedbo brezplačnega vrtca za vse otroke, zniževanje socialnih prejemkov v primeru zavrnitve opravljanja javnih del, obetajo se posegi v financiranje nevladnih organizacij, obvezno testiranje funkcionarjev na drogo, tretja izmena na (avto)cestnih gradbiščih ter vzpostavitev sistema za pregon kaznivih dejanj s področja korupcije in organiziranega kriminala v vrstah nosilcev javnih funkcij, funkcionarjev in vodilnih v podjetjih z državnim deležem ter v javnih zavodih. K tako imenovanemu Skoku bi se recimo pripojila KPK, ki torej kot samostojna institucija poslej ne bi več obstajala.
