Kot je dejal državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Božo Predalič, s spremembo predlagajo izvedbo izbirnih postopkov posebnih javnih natečajev neposredno pri organu. Cilj pa je povečati vlogo predstojnikov in drugih funkcionarjev pri izbiri najvišjih uradnikov na položaju, saj imajo ravno ti odgovornost za delovanje organa ter za izvajanje njegovih politik.
Poudaril je, da se bodo za generalne direktorje direktoratov, generalne sekretarje v ministrstvih, načelnike upravnih enot, predstojnike organov v sestavi ministrstev, predstojnike vladnih služb in direktorje občinskih uprav še naprej izvajali posebni javni natečaji. Preverjanje izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v izbirni postopek ter presojo vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin za upravljanje položaja bo prevzel center za kadre. Postopek pa bo v celoti digitaliziran preko eUprave in bistveno skrajšan.
V koalicijskih SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratih, kot tudi v Resnici predlagano novelo zakona podpirajo. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so poudarjali, da je prav, da imajo predstojniki in funkcionarji, ki nosijo odgovornost za delovanje organa, tudi pristojnost za izbiro najvišjih uradnikov, s katerimi bodo sodelovali. Kot so izpostavljali, se bo še vedno preverilo izpolnjevanje strokovnosti, formalnih pogojev, šele nato bo sledila končna izbira. Ocenjujejo, da predlog pomeni tudi manj administrativnih ovir in učinkovitejšo porabo javnih sredstev.
"Če je minister odgovoren za rezultate svojega resorja, mora imeti možnost izbrati ljudi, za katere meni, da imajo potrebna znanja, izkušnje, vodstvene sposobnosti in razvojno vizijo. Odgovornost in pristojnost morata biti povezani," je ocenil Janez Beja (NSi, SLS in Fokus).
Ana Cajhen (Demokrati) je zatrdila, da nova ureditev strokovne presoje ne odpravlja, temveč jo organizira drugače. "Minister torej ne bo mogel izbrati kogarkoli, izbiral bo lahko samo znotraj seznama strokovno primernih kandidatov," je dejala.
Andrej Kosi (SDS) je izpostavil, da je veljavna ureditev posebnih javnih natečajev v praksi pokazala določene pomanjkljivosti. Po njegovih besedah so postopki pogosto zapleteni in dolgotrajni, pri tem pa obstoječa ureditev sama po sebi ni zagotovila niti popolne strokovnosti niti nepolitičnosti postopkov. "Spomnimo se primera imenovanja Senada Jušića za generalnega direktorja policije, pri katerem je upravno sodišče ugotovilo nezakonitost sklepa natečajne komisije. Ta primer je pokazal, da sama formalna prisotnost uradniškega sveta in natečajnih komisij še ne pomeni, da je postopek avtomatično strokoven, zakonit in učinkovit," je izpostavil Kosi.
Kot je dejala Katja Kokot (Resnica), novela prinaša tudi določeno racionalizacijo stroškov. "To niso ključni prihranki za državni proračun, so pa izraz načela, da država ne potrebuje dodatnih organov, če je mogoče isto nalogo opraviti učinkoviteje in z manj administracije," je pojasnila.
V opoziciji so kritični, saj menijo, da se odstranjujejo varovalke pred političnim kadrovanjem. Prav tako opozarjajo, da sprejemanje zakonskih sprememb poteka brez strokovne razprave in vključitve ključnih deležnikov.
"Če oblast spremeni pravila tako, da si zagotovi odločilen vpliv na tiste, ki sodelujejo pri izbiri najvišjih uradnikov, potem natečaji obstajajo samo na papirju. Postopek se lahko navzven imenuje strokoven, toda rezultat je politično določen vnaprej," je dejala Jana Jerman iz Svobode. Dodala je, da "stranka, ki ob vsaki menjavi oblasti kriči o političnem kadrovanju, pripravlja zakon, ki bi politično kadrovanje vgradil neposredno v sistem".
Tudi po oceni Levice predlagana ureditev sicer ohranja videz javnega natečaja, ampak iz njega odstranjuje vse ključne elemente, ki zagotavljajo njegovo vsebinsko integriteto. "Komisijo imenuje funkcionar, merila določa komisija sama, končno odločitev pa sprejme minister brez obvezne obrazložitve. In tak sistem ne zagotavlja več izbire najboljših kandidatov, ampak najprimernejših za politiko," je navedla Asta Vrečko.
Da ne gre zgolj za organizacijsko prilagoditev, temveč za spremembo celega koncepta, menijo tudi v SD. "V osnovi gre za odmik od varovalke, ki je bila vzpostavljena prav zato, da presoja o strokovni usposobljenosti kandidatov ne bi bila neposredno odvisna od vsakokratne izvršilne oblasti," je dejal Luka Goršek.
Ker k zakonskemu predlogu niso bila vložena dopolnila, dodatne razprave ni bilo. Glasovanje o zakonu pa bodo opravili danes v okviru glasovanj.