V delovni skupini, ki je pripravljala spremembe, so se mnenja najbolj kresala pri kastracijah do sedem dni starih pujskov. Obveljalo je večinsko stališče, da jih je treba opraviti z uporabo anestezije in analgezije, medtem ko se je kmetijska zbornica zavzemala za to, da bi bil med tema postopkoma veznik »ali«, ne pa »in«.
Novela zakona o zaščiti živali, katere sprejetje julija lani je koalicija bivšega premierja Roberta Goloba pompozno proslavila, bo že doživela prve spremembe. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je med zaslišanjem v državnem zboru napovedal prilagoditev/razveljavitev »najbolj škodljivih in neživljenjskih« določil zakona o zaščiti živali, ki jih je sprejela Golobova vlada. V ta namen je imenoval delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstva za kmetijstvo (MKM), Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ljubljanske veterinarske in biotehniške fakultete, mariborske kmetijske fakultete, kmetijske in veterinarske zbornice ter Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali.
Kastracija pujskov le z uporabo anestezije in analgezije
Delovno skupino je vodila vršilka dolžnosti generalne direktorice UVHVVR Andreja Bizjak, ki je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv poudarila, da je kastracija do sedem dni starih pujskov ena najbolj perečih in najbolj aktualnih tem v zakonu o zaščiti živali. V njem piše, da je kastracija brez uporabe anestezije ob posegu in analgezije pred ali med posegom ali neposredno po njem prepovedana.
Državni svet je na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) to zakonsko rešitev januarja letos poslal v ustavno presojo. »Prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in analgezije bistveno poslabšuje položaj rejcev prašičev. Ukrep pomeni dodatne stroške in slovenske rejce postavlja v konkurenčno slabši položaj v primerjavi z rejci v drugih državah članicah EU, kjer se tak način kastracije še vedno izvaja, čeprav bi bilo brezbolečinsko kastracijo mogoče doseči tudi z milejšimi in postopnimi ukrepi,« so svoje nestrinjanje utemeljili v KGZS. Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, pa je po uveljavitvi teh sprememb za Dnevnik dejal: »Z uvedbo obvezne anestezije se je čas manipulacije s pujski dramatično podaljšal, saj z njimi rokujemo tri- do petkrat dlje kot doslej, in to je za žival slabo.«
Minister je sledil predlogu večine
Po naših informacijah so bili vsi člani delovne skupine z izjemo predsednika KGZS Jožeta Podgorška zdaj soglasni, da bi smeli do sedem dni stare pujske kastrirati le ob uporabi anestezije (omrtvičenja) in anestezije (protibolečinske terapije). KGZS bi med ta postopka namesto »in« vrinila veznik »ali«. To bi v praksi najverjetneje pomenilo, da anestezije, ki je od začetka tega leta obvezna, ne bi bilo več. V obrazložitvi zakona piše, da imata anestezija in analgezija pri obvladovanju bolečine različni in dopolnjujoči se funkciji. Anestezija preprečuje oziroma zmanjšuje zaznavanje bolečine med posegom, analgezija pa zmanjšuje bolečino med posegom in zlasti po njem. Predlagana ureditev zato njune uporabe ne določa alternativno, temveč zahteva uporabo obeh načinov obvladovanja bolečine.
Golobova vlada je uzakonila tudi prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Veljati bi morala začeti 1. januarja 2029. Po oceni KGZS to pomeni bistveno poslabšanje pravnega in ekonomskega položaja rejcev. Prehodno obdobje je prekratko, poleg tega zakon ne upošteva obstoječih naložb v obogatene kletke z dolgo amortizacijsko dobo, so poudarili v zbornici, državni svet pa je tudi zakonska določila o kletkah poslal v ustavno presojo.
Preklic obveznega čipiranja lastniških mačk
Ustavno sodišče odločitve o morebitni neustavnosti omenjenih določb zakona o zaščiti živali še ni sprejelo, je pa za mnenje zaprosilo državnozborske pravnike, ki so med drugim zapisali: »Vlagatelj zahteve ne izkaže, da bi bila katera od izpodbijanih ureditev objektivno neizvedljiva oziroma da bi njene posledice presegle težo koristi, ki jih prinašata z vidika varstva dobrobiti živali. Glede na navedeno državni zbor meni, da je zahteva neutemeljena, in ustavnemu sodišču predlaga, da jo zavrne.« Dodajmo, da MKM predlaga podaljšanje prehodnega obdobja za uveljavitev prepovedi kletk do konca leta 2034.
Z začetkom leta 2027 bi morali imeti lastniki mačk te ustrezno označene in vpisane v register hišnih živali. Da bi jih spodbudili k temu, jim Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) od lanskega avgusta sofinancira stroške čipiranja. Do 1. septembra letos je prispevala po trideset evrov na žival (skupaj okoli 2,5 milijona evrov), zdaj le še osem. Če bo novela zakona o zaščiti živali sprejeta v predlagani obliki, bodo morali mačko obvezno označiti in registrirati zgolj tisti, ki jo bodo želeli prodati, podariti ali oddati, kar velja tudi za zavetišča za hišne živali. Slednjim naj bi država ukinila tudi plačevanje stroškov podaljšane dnevne in veterinarske oskrbe po 180. dnevu od namestitve zapuščene živali, če veterinar oceni, da je neozdravljivo kronično bolna ali da ima kljub zdravljenju slabo zdravstveno prognozo s trajno zmanjšano kakovostjo življenja.
Z verig v utesnjene pesjake in nazaj na verige
Novela zakona o zaščiti živali iz leta 2023 je določila popolno prepoved trajnega privezovanja psov na verige in dveletno prehodno obdobje za prilagoditev tudi skrbnikom, ki so jih imeli privezane na vodoravnem vodilu, dolgem najmanj pet metrov in vsaj dva metra nad tlemi, ter s privezom, ki jim je omogočal najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodoravnega vodila. Ta izjema se je iztekla 11. novembra lani. Od tedaj nobena oblika trajne namestitve psa na privezu v domačem okolju ni več dovoljena. Če imajo psa v hiši ali stanovanju, mu morajo imetniki zagotoviti ograjen pesjak, ki mu omogoča prosto gibanje, ali kombinacijo zunanje ograjene površine in notranjega prostora.
Toda določilo glede privezovanja psov na najmanj pet metrov dolgo vodoravno vodilo, če je psu vsaj enkrat na dan zagotovljen izpust ali sprehod, bo MKM vrnilo v zakon o zaščiti živali. Veljalo bo le za pse, rojene pred 1. januarjem 2027. Torej za tiste, ki so pred uveljavitvijo strožje ureditve živeli privezani, zato jim lahko namestitev v pesjaku povzroči velik stres, vedenjske težave ali poslabšanje njihove dobrobiti, so to zakonsko spremembo utemeljili njeni predlagatelji. Dovoljeno naj bi bilo tudi nočno privezovanje psov čuvajev na kmetijskih gospodarstvih med sončnim zahodom in sončnim vzhodom, če ti psi opravljajo nalogo varovanja ljudi, živali in premoženja. V tem primeru bo moralo biti vodoravno vodilo dolgo najmanj deset metrov, biti bo moralo najmanj dva metra nad tlemi, privez pa bo moral psu omogočati vsaj pet metrov gibanja v obe smeri od vodoravnega vodila.