Poletna vročina je minila, jutranje temperature so že jesenske, kar napoveduje postopen prehod v sezono ogrevanja. Kurilna sezona se nezadržno bliža. Večina gospodinjstev, ki se ogrevajo z drvi, peleti ali kurilnim oljem, se je zelo verjetno že založila z energentom, vendar pri vseh zaloge ne utegnejo zadostovati za ogrevanje do pomladi, če nas bo doletela mrzla zima in daljše obdobje nizkih temperatur pod lediščem. Kdor se ogreva na zemeljski plin ali elektriko ali je priključen na daljinsko ogrevanje, si kakopak ne more narediti zalog energenta, temveč je odvisen od cenikov dobaviteljev.
V primerjavi z lanskim predzimskim obdobjem se je najbolj, za skoraj 50 odstotkov, podražilo kurilno olje. Pred letom dni je liter stal 1,091 evra, zdaj je cena 1,632 evra. Višja cena je delno tudi posledica ukrepa vlade Janeza Janše, ki je povišala najvišje dovoljene marže za naftne trgovce. Pri kurilnem olju se je dvignila najbolj, z osmih centov na 11,5 centa na liter. Zgodnji nakup spomladi po nižjih cenah in z nižjimi maržami so onemogočali trgovci z naftnimi derivati. Dnevnikova preverjanja so konec marca razkrivala, da je bilo v Sloveniji nemogoče dobiti kurilno olje, na dostavo je bilo treba čakati vsaj do aprila ali celo še dlje. »Povsod boste čakali, ker je norišnica,« je situacijo komentiral eden od prodajalcev.
Zemeljski plin: zatišje pred cenovnim viharjem
Cene zemeljskega plina so medtem stabilne. Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce je v drugem četrtletju 2026 znašala 8,7 centa za kilovatno uro, to je za odstotek več kot v prejšnjem četrtletju. Cena ne dosega rekordnih vrednosti iz tretjega četrtletja 2023, ko je znašala 11,3 centa. Malo je verjetno, da bodo cene v prihodnje vztrajale na sedanjih vrednostih, dvig je verjeten že oktobra, ob začetku kurilne sezone.
Evropska skladišča zemeljskega plina so namreč rekordno prazna. Hranilniki zemeljskega plina bi morali biti 1. julija vsaj 70-odstotno polni, ta mejnik je bil dosežen šele septembra, je razvidno iz podatkov portala AGSI. Nemogoče je, da bi EU pred zimo izpolnila predpisani cilj 90-odstotne napolnjenosti. Slovenija nima lastnih skladiščnih zmogljivosti, Geoplin jih najema v sosednjih državah, največ v Avstriji. Dodatni razlog za skrb je izredno slaba, komaj 56-odstotna zapolnjenost nemških skladišč.
Zaradi izpada katarske proizvodnje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) utegne priti do dokaj velikega globalnega primanjkljaja tega energenta, že nekaj časa opozarjajo strokovnjaki. Kombinacija hladne zime, omejenih dobav LNG in nizkih zalog bi zato lahko povzročila porast cen zemeljskega plina.
Jernej Vrtovec se namerava prihodnji teden sestati z dobavitelji zemeljskega plina v Sloveniji, da bi se seznanil z napovedmi za zimsko sezono. »Za zdaj ne kaže, da bi cene zrasle,« je pred dnevi povedal minister za infrastrukturo in energetiko. »Verjetno bo treba sprejeti tudi kakšno uredbo, ki bo blokirala zgornjo ceno.«
Tudi pri elektriki so verjetne cenovne uskladitve
Povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce je v Sloveniji v drugem četrtletju 2026 znašala 21,5 centa za kilovatno uro, to je za tri odstotke več kot v prejšnjem četrtletju. Zaradi proizvodne strukture evropskega energetskega trga so cene elektrike še vedno tesno povezane s cenami zemeljskega plina, še zlasti pozimi, kar dodatno povečuje tveganje podražitev električne energije za evropske odjemalce, pri čemer so ti dvigi verjetnejši šele z novim letom.
»Veleprodajne cene električne energije v prvih osmih mesecih so za okoli 15 odstotkov višje kot lani, zato bo od prihodnjih mesecev odvisno, za koliko bi se cene v letu 2027 lahko uskladile,« je za Dnevnik ugotavljal Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije. »Prav tako ne smemo zanemariti morebitne intervencije vlade pri uskladitvi cene za gospodinjstva, ki bi lahko zamejila velikost dviga.« Gen-I je sicer že konec avgusta zamrznil cene elektrike do konca leta 2027, največji dobavitelj elektrike gospodinjstvom namerava sedanje cene ohraniti še vse prihodnje leto.
V novem letu se bo na položnicah nekoliko poznal učinek metodologije za obračun omrežnine, saj bo pri najdražji tarifi v višji sezoni – tako imenovanem časovnem bloku 1 – januarja in februarja obračunan 30-odstotni popust, novembra in decembra letos bo odpustek še 50-odstoten.
Lesna goriva za petino dražja
V zadnjih mesecih so se po podatkih Gozdarskega inštituta podražila lesna goriva. Če je tona lesnih peletov novembra lani stala 377 evrov, je prejšnji mesec stala več kot 455 evrov, to je dobrih 20 odstotkov več. Za približno toliko so se podražila tudi drva, kubični meter v povprečju stane okoli 144 evrov. Cena zemeljskega plina medtem ostaja dokaj stabilna, cena elektrike se je v medletni primerjavi dvignila za slabo desetino, je razvidno iz podatkov slovenskega statističnega urada (Surs).
Primerjavo cene ogrevanja omogoča tako imenovana cena koristne toplote, izračunana je na podlagi kurilne vrednosti energenta in povprečnega izkoristka kurilne naprave. Najdražje je neposredno ogrevanje z električnimi pečmi, radiatorji ali infrardečimi paneli, cena koristne toplote tukaj znaša okoli 0,23 centa za kilovatno uro. Tej ceni se je močno, zaradi podražitve energenta, približalo ogrevanje s kurilnim oljem (0,20 centa za kilovatno uro). Bistveno cenejše je ogrevanje z zemeljskim plinom, peleti in drvi. Z lesom se izplača ogrevati tudi v primeru, da ima peč na bukova drva zgolj dvotretjinski izkoristek. Od električne in oljne peči je prav tako znatno cenejše ogrevanje s toplotno črpalko, pri čemer je prihranek zelo odvisen od moči in izkoristka črpalke ter energetske varčnosti objekta.
Srednje dobro izoliran dom, ki 150 kvadratnih metrov površin ogreva z oljnim kotlom, bi pri obstoječih cenah energentov za ogrevanje na sezono porabil okoli 1500 evrov več od primerljivih gospodinjstev, ki se ogrevajo z zemeljskim plinom, peleti ali drvi, kaže izračun na portalu cenaogrevanja.si.
Vse te primerjave je treba jemati s precejšnjo mero nezaupanja, saj izpuščajo bistvene spremenljivke, kot so nabavna cena individualnih ogrevalnih naprav, letni strošek njihovega vzdrževanja ter čiščenja, prav tako ne upoštevajo morebitnega stroška skladiščenja goriva, kakor tudi ne negativnega učinka na okolje, denimo zaradi izpustov trdnih delcev v okolje.
V Ravnah in Mariboru ceneje, v Ljubljani dražje
Okoli 110.000 gospodinjstev je v Sloveniji priklopljenih na sisteme daljinskega ogrevanja, največ jih je v Ljubljani. Agencija RS za energijo je opravila analizo povprečnih septembrskih maloprodajnih cen toplote za namen ogrevanja prostorov za značilnega gospodinjskega odjemalca v večstanovanjski stavbi. Cena vključuje vse prispevke kot tudi DDV.
Iz primerjave s cenami, ki so veljale septembra lani in januarja letos, je razvidno, da med sedmimi največjimi dobavitelji daljinskega ogrevanja cen niso spreminjali v Celju in Slovenj Gradcu. Z naskokom najcenejše ogrevanje imajo v Šaleški dolini, saj to storitev država financira na podlagi zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP). Kljub opaznemu, več kot 20-odstotnemu znižanju cen je še vedno najdražje ogrevanje na Ravnah na Koroškem. V Mariboru se je ogrevanje pocenilo za 2,5 odstotka, največjo, kar 14,79-odstotno podražitev pa so v medletni primerjavi zaznali v Ljubljani.
Energetika Ljubljana je januarja izvedla 48,55-odstotno podražitev fiksnega dela cene toplote, variabilni del je pocenila za dobrih 13 odstotkov. V podjetju so zagotavljali, da se spremembi medsebojno nevtralizirata, zato se končna cena za večino odjemalcev ni bistveno spremenila. »Skupni strošek ogrevanja povprečnega dvosobnega stanovanja v Ljubljani znaša okoli 74 evrov na mesec (z DDV),« so sporočili iz Energetike Ljubljana in dodali, da za zdaj ne načrtujejo spremembe cen.
Kakšen je pogled v prihodnost?
Bodo drugi distributerji toplote (pred zimo) podražili ogrevanje? Energetika Celje, ki odjemalce pretežno ogreva s termično obdelavo odpadkov, do konca leta ne predvideva podražitev, vendar morebitnih sprememb cen toplote v ogrevalni sezoni 2026/2027 ne more izključiti. Petrol daljinsko ogreva v več občinah, med drugim na Ravnah. Dnevniku pojasnjuje, da veljavne cene toplote veljajo do konca leta, saj zemeljski plin kot primarni energent za proizvodnjo toplote nabavljajo za celotno koledarsko leto. In doda: »Cene daljinskega ogrevanja od 1. januarja 2027 še niso določene.«
Zvišanja cen ne načrtujejo v Slovenj Gradcu in Mariboru. »Pri tem je pomembno tudi, da ima Energetika Maribor za prihajajočo kurilno sezono že zagotovljene oziroma zakupljene količine energentov po vnaprej dogovorjenih cenah,« pravijo v javnem podjetju.
Brzdanje cen jim omogoča tudi naložba v toplotno črpalko, ki izkorišča toploto reke Drave, aprila so zagnali nov kotel na lesno biomaso, ki zagotavlja do 15 odstotkov letne proizvodnje toplote. Morebitne spremembe cen bodo odvisne od bistvenih odstopanj od načrta, torej od predvidenega števila dni ogrevanja in zimskih temperatur.
Drugače kot v Mariboru v javnem podjetju Komunala Murska Sobota v prihodnjem mesecu napovedujejo novo podražitev, ki jo utemeljujejo s podražitvami cen zemeljskega plina na svetovnem trgu. Ocenjujejo, da bo cena ogrevanja za značilnega odjemalca znašala 20 centov za kilovatno uro, letno bi to pomenilo za okoli 200 evrov višji strošek ogrevanja, je poročalo Delo. »Glede na zakupljene količine plina in zaklenjeno ceno v četrtem kvartalu 2026 do konca leta ne načrtujemo dviga cene daljinskega ogrevanja,« nam je sporočil Tomislav Zrinski, direktor soboške Komunale. »Prav tako upamo, da se geopolitične razmere ne bodo še bolj zaostrile in bomo po novem letu lahko ohranili enako ceno.«