Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Janković, zadeve glede projekta gradnje sežigalnice trenutno stojijo. "Pripravili smo dokumente, ki smo jih bili dolžni pripraviti. Ta trenutek se čaka odločitev vlade, ker gre za gospodarsko javno službo," je dodal. Če bo vlada predlog občine glede lokacije gradnje objekta sprejela, pa bodo v naslednji fazi izvedli tudi posvetovalni referendum, je napovedal. "Za tem stojim," je pristavil. Po Jankovićevih besedah je strokovni predlog občinskih služb glede gradnje sežigalnice lokacija na Barju. "Kaj bo rekla vlada, pa bomo videli. Ko bomo vedeli, bomo z veseljem sporočili," je bil jasen.
Po dokončni potrditvi lokacije ostaja še odprto vprašanje financiranja investicije. Trenutno tako še ni znano, ali bi lahko del sredstev primaknila tudi država. Ob tem je ljubljanski župan spomnil na posvet o sežigalnicah, ki so ga konec maja v okviru priprav na gradnjo novih objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Ljubljani in Mariboru pripravili v Kinu Šiška. "Razprava je bila zame izjemno dobra, bila je zelo konkretna in korektna, vsak ima pač pravico do svojega mnenja," je ocenil. Janković je prepričan, da glede na razmere v celotni Evropi brez gradnje sežigalnic ne bo šlo. Znova je zagotovil, da bo zrak v Ljubljani zaradi tega čistejši.
Glede višine dimnika sežigalnice pa je zatrdil, da bo postavljen tako, da bo njegova višina segla čez temperaturno inverzijo. Posledično občina ne bi bila več odvisna od uvoza premoga, nafte ter plina za potrebe ogrevanja. Po zagotovilih Jankovića si lahko občani obetajo tudi za polovico nižje položnice za ogrevanje. Na ministrstvu za okolje so konec maja glede možne časovnice sprejetja končne odločitve o podelitvi koncesij za izvajanje obvezne gospodarske službe sežiganja odpadkov ocenili, da je to "v tem trenutku še težko natančno opredeliti, saj postopek vključuje več odprtih vprašanj ter nadaljnja usklajevanja in pogajanja z vsemi sodelujočimi kandidati".
"Ob upoštevanju trenutnega poteka postopka ocenjujemo, da bi bil lahko zaključen v drugi polovici leta," so dodali. Naslednja oziroma druga faza konkurenčnega dialoga je medtem osredotočena na preverjanje strokovno-tehnične usposobljenosti kandidatov, pri čemer bodo v ospredju vprašanja izbire tehnologije termične obdelave, izpolnjevanja okoljskih standardov, nadaljnjega ravnanja z odpadki oziroma ostanki sežiga ter dolgoročne vzdržnosti investicije. V tej fazi bodo potekala tudi usklajevanja koncesijskih pogodb, so še pojasnili.
Vrednost projekta sežigalnice odpadkov v Ljubljani, ki bi poleg sežiga komunalnih odpadkov proizvajala tudi toploto in električno energijo, je ocenjena na 400 do 490 milijonov evrov. Nosilca in predvidena investitorja projekta pa sta občinski podjetji Energetika Ljubljana in Voka Snaga. TEO Ljubljana naj bi glede na načrte občine začela obratovati leta 2034 oziroma v sedmih letih od pridobitve koncesije države, kar je predvideno v letu 2027. Poleg sežiga komunalnih odpadkov, ki velja za regulirano dejavnost po uredbi o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, bi izvajala tudi dejavnosti proizvodnje toplote in električne energije.
