1. Kaj so subvencije za električna vozila in komu so namenjene?
Gre za nepovratno finančno pomoč države, s katero želi ta spodbuditi nakup vozil brez izpustov ogljikovega dioksida. Aktualni poziv vodi Borzen, denar pa prihaja iz podnebnega sklada. Za pomoč lahko zaprosijo fizične osebe, ločeno pa tudi podjetja in drugi gospodarski subjekti. Subvencija je na voljo za nova in največ tri leta stara rabljena električna vozila, pa tudi za električna motorna kolesa, trikolesnike in štirikolesnike. Vozilo mora biti kupljeno oziroma pridobljeno z ustreznim finančnim lizingom, plačano, dobavljeno in registrirano v Sloveniji. Šele nato je mogoče vložiti vlogo. Fizična oseba lahko v okviru aktualnega poziva prejme subvencijo za eno vozilo, ki ga mora praviloma obdržati najmanj dve leti.
2. Kolikšna je subvencija in koliko denarja je država namenila zanjo?
Za novi električni avtomobil do 25.000 evrov lahko fizična oseba prejme 7800 evrov, za vozilo do 35.000 evrov 7200 evrov, do 45.000 evrov 6500 evrov, za avtomobil s ceno do 65.000 evrov pa 4500 evrov. Pri rabljenih vozilih pomoč znaša 3000 oziroma 2000 evrov. Aktualni poziv je skupaj vreden 33,6 milijona evrov: 25,6 milijona evrov je namenjenih fizičnim osebam, osem milijonov pa gospodarskim subjektom. Ob objavi je bilo sicer predvidenih le 14,4 milijona evrov, toda Borzen je znesek še pred začetkom sprejemanja vlog povečal za več kot dvakrat. Po podatkih, objavljenih 10. avgusta, je bilo za fizične osebe na voljo le še nekaj več kot 1,5 milijona evrov, kar bi zadoščalo za približno 200 novih avtomobilov z najvišjo subvencijo.
3. Kako je s subvencijami za električna vozila v drugih evropskih državah?
Enotnega evropskega sistema ni. Nemčija je za obdobje 2026–2029 zagotovila tri milijarde evrov za predvidoma 800.000 vozil. Osnovna pomoč za nakup električnega avtomobila znaša 3000 evrov, glede na dohodek gospodinjstva in število otrok pa se lahko poveča na 6000 evrov. Do nje niso upravičena gospodinjstva z najvišjimi dohodki. Nemški program je torej socialno usmerjen. Tudi Francija višino pomoči veže na dohodek: leta 2026 znaša približno 3500 evrov za vsa gospodinjstva, 4700 za gospodinjstva z nižjimi dohodki in 5700 evrov za najranljivejše. Dodaten denar je namenjen avtomobilom z evropsko baterijo, država pa ponuja tudi socialni lizing. Francoska ureditev je bolj ciljno usmerjena, medtem ko Slovenija do 7800 evrov dodeljuje ne glede na dohodek kupca.
4. Zakaj sredstva kopnijo precej hitreje, kot je država pričakovala?
Električni avtomobili so se v zadnjih letih pocenili, ponudba je širša, subvencija v višini 7800 evrov pa pri avtomobilu za 25.000 evrov pokrije skoraj tretjino cene. Zanimanje kupcev zato ni presenetljivo. Naval je dodatno spodbudila zasnova razpisa. Do pomoči so upravičena vozila, kupljena od 1. januarja 2026, vlogo pa je mogoče oddati od 18. junija. Ob odprtju poziva je tako že obstajala skoraj polletna zaloga kupcev. Ker se sredstva delijo po načelu »kdor prvi pride, prvi melje«, je sledila tekma za denar. Še prejšnji teden je bilo na voljo 2,4 milijona evrov, do 10. avgusta pa se je znesek zmanjšal na nekaj več kot 1,5 milijona evrov. Vlagatelji so torej v enem tednu oddali vloge za približno 900.000 evrov subvencij.
5. Ali so za tako hitro porabo denarja res krivi cenejši električni avtomobili?
Deloma, vendar javno dostopni podatki tega ne potrjujejo v celoti. Nižje cene so električne avtomobile približale širšemu krogu kupcev, hkrati pa država prav za cenejše modele izplačuje najvišje subvencije. V prvem polletju 2026 je bilo v Sloveniji registriranih 6062 novih električnih avtomobilov, 124 odstotkov več kot leto prej. Tesla model 3 s ceno pod 35.000 evrov je dosegla 860 registracij, cenovno dostopni leapmotor T03 pa 372. Skupaj sta predstavljala približno petino vseh novih električnih avtomobilov. Toda dobro so se prodajali tudi dražji modeli. Borzen za zdaj ni objavil podatkov, koliko vlog je prejel v posameznem cenovnem razredu, zato ni mogoče izračunati, kolikšen del denarja so dejansko odnesli cenejši avtomobili. Ti so povečali zanimanje, toda denar je hitro pošel tudi zaradi visoke subvencije, skoraj polletne zaloge upravičenih kupcev in delitve sredstev po načelu »kdor prvi pride, prvi melje«.
6. Ali je bil tolikšen naval kupcev res nepredvidljiv?
Državni sekretar Marko Dvornik je v oddaji 24ur zvečer dejal, da takšnega zanimanja niso pričakovali niti pripravljalci razpisa niti kupci. Toda nekateri znaki so bili vidni že prej. Prejšnji poziv za fizične osebe je bil zaradi porabe denarja zaprt 12. maja, sedanji razpis pa je Borzen le šest dni po objavi povečal s 14,4 na 33,6 milijona evrov. Država je torej že pred odprtjem vlog vedela, da bo prvotno predvideni znesek prenizek. Spremljala bi lahko tudi število registracij električnih avtomobilov in število vozil, kupljenih od začetka leta, ki so že čakala na odprtje poziva. Trditev o nepričakovanem navalu zato odpira vprašanje, na podlagi kakšnih podatkov je ministrstvo načrtovalo razpis in zakaj ni pripravilo sistema, ki bi preprečil novo naglo porabo denarja.
7. Zakaj kupci subvencije ne morejo rezervirati že ob naročilu vozila?
Pogoj razpisa je, da mora biti avtomobil pred oddajo vloge dobavljen, plačan in registriran. Država s tem preprečuje, da bi ljudje denar rezervirali za vozila, ki jih pozneje morda ne bi kupili. Toda takšna ureditev tveganje dobavnega roka v celoti prenese na kupca. Nekdo lahko avtomobil naroči in plača aro, ko je na voljo še več milijonov evrov, ob dobavi čez tri mesece pa ostane brez subvencije. Zavezujoče naročilo mu namreč ne zagotavlja mesta v vrsti. Država bi lahko uvedla pogojno rezervacijo na podlagi pogodbe in identifikacijske številke vozila ter določila rok, v katerem mora biti nakup izpeljan. Sedanji sistem je administrativno enostavnejši, vendar daje prednost avtomobilom na zalogi in znamkam s krajšimi dobavnimi roki.
8. Kdo bo zaradi dolgih dobavnih rokov ostal brez subvencije?
Najbolj ogroženi so kupci, ki so avtomobil že naročili ali zanj plačali aro, vendar ga še niso prejeli. Dokler vozilo ni registrirano, vloge ne morejo veljavno oddati, naročilo pa jim ne zagotavlja denarja. Borzen je sporočil, da so sredstva za že vložene vloge zagotovljena, če prijavitelji izpolnjujejo vse pogoje. Kupci, ki še čakajo na dobavo, takšnega zagotovila nimajo. Sistem zato nagrajuje predvsem tiste, ki so izbrali vozilo na zalogi, ne nujno tistih, ki so ga prej naročili. V slabšem položaju so tudi ljudje, ki morajo pred izplačilom subvencije sami financirati celotno kupnino. Prodajalec jim pomoči ne more zagotoviti, čeprav v oglasih pogosto navaja ceno avtomobila, znižano za pričakovano subvencijo.
9. Zakaj vlada razpisa ne poveča oziroma zagotovi dodatnega denarja?
Dvornik odgovarja, da je bil denar za sedanji razpis že močno povečan in da so sredstva podnebnega sklada, namenjena električnim vozilom, izčrpana. Vlada želi v prihodnje denar v večji meri usmeriti v javni potniški promet, saj ima Slovenija visoko stopnjo motoriziranosti, javni prevoz pa zaostaja. Vendar ne gre samo za vprašanje, ali denar obstaja, temveč tudi, čemu ga želi vlada nameniti. Veljavni program podnebnega sklada namreč tudi za prihodnja leta predvideva sredstva za vozila brez izpustov in polnilno infrastrukturo. Ta so lahko že namenjena drugim ukrepom, toda ministrstvo bo moralo pojasniti, koliko denarja je dejansko že vezanega in zakaj prerazporeditev ni mogoča. Odločitev, da poziva ne bo povečalo, je zato tudi politična izbira.
10. Bo po porabi sredstev objavljen nov razpis in kaj bo z ljudmi, ki so avtomobil že naročili?
Novega razpisa država za zdaj ne zagotavlja. Ministrstva naj bi o prihodnji razdelitvi denarja iz podnebnega sklada odločala jeseni. Če bo objavljen nov poziv, bi lahko država med upravičence vključila tudi kupce, ki bodo avtomobil kupili in registrirali v času med obema razpisoma, vendar takšne obljube še ni. Ko bo sedanji poziv zaprt, kupci brez oddane vloge do njegovih sredstev ne bodo upravičeni, četudi so avtomobil naročili več mesecev prej. Nekaj denarja se lahko sicer sprosti zaradi zavrnjenih ali umaknjenih vlog, vendar na to ni smiselno računati. Kupci, ki avtomobil šele naročajo, zato prevzemajo tveganje, da nove pomoči ne bo ali pa bodo njeni pogoji in zneski drugačni.