Zoran Stevanović je kot predsednik DZ prvič po štirih letih kot predstavnik Slovenije stopil v stik s predsednikom ruskega parlamenta, so pred dnevi sporočili iz stranke Resnica. Od takrat ne stranka ne pristojne institucije ne znajo ali nočejo pojasniti okoliščin tega dogovarjanja. Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Franc Breznik iz SDS sicer pravi, da »zasebni obiski v Moskvi ne predstavljajo zunanje politike Slovenije«, zunanje ministrstvo medtem na novinarska vprašanja odgovarja zgolj pavšalno. Pri Tonetu Kajzerju, kjer so se nedavno zelo angažirali pri onemogočanju Tanje Fajon za nominacijo za posebno predstavnico Unije za Sahel, niso znali povedati, s kom točno potekajo pogovori, ali je morebiten obisk usklajen z njimi in ali je sploh mogoče, da predsednik DZ opravi takšen obisk kot zasebno potovanje.
Prav tako nam še niso odgovorili, kakšno je stališče ministrstva do morebitnega srečanja Stevanovića s predsednikom ruske dume Vjačeslavom Volodinom, ki je na evropskem seznamu sankcioniranih oseb od leta 2014 zaradi njegove vloge pri političnem vključevanju nezakonito anektiranega Krima. Leta 2022 pa je EU zoper njega uvedla dodatne sankcije v okviru ukrepov proti 351 poslancem ruske dume, ker so podprli priznanje separatističnih območij Donecka in Luganska. Volodin je sicer septembra 2024 po sprejetju resolucije evropskega parlamenta, ki je pozvala države članice EU k odpravi omejitev za uporabo zahodnega orožja proti legitimnim vojaškim ciljem na ruskem ozemlju, opozoril, da naj bi raketa sarmat do Strasbourga potrebovala tri minute in 20 sekund.
Pavšalni odgovori Kajzerjevega ministrstva
Namesto odgovorov na vprašanja so z ministrstva za Dnevnik ponovili že objavljeno pojasnilo: »Vsak napor za trajen in pravičen mir je treba pozdraviti in pri tem delovati usklajeno s ključnimi partnerji in zavezniki. Stališče vlade, ki zastopa Slovenijo na področju zunanje politike in jo vodi ter izvaja preko ministrstva za zunanje in evropske zadeve, se ne spreminja. Ukrajina je žrtev agresije. Mednarodno pravo, ki govori o nedotakljivosti mednarodno priznanih meja ter spoštovanju suverenosti in teritorialne celovitosti, moramo spoštovati.« Zunanje ministrstvo smo zato znova pozvali, naj odgovorijo na vprašanja o okoliščinah potencialnega obiska Stevanovića v Moskvi.
Prav tako smo pisali v parlament in vprašali, ali so službe državnega zbora sodelovale pri navezovanju stikov med predsednikom DZ in predsednikom dume. In za kakšne narave obisk naj bi sploh šlo. Pisali smo tudi na veleposlaništvo RS v Moskvi in jih med drugim vprašali, ali so seznanjeni z napovedanim obiskom in ali so prejeli kakršno koli prošnjo oziroma navodilo za pomoč pri organizaciji obiska. Odgovorili so: »Interna pravila zunanjega ministrstva določajo, da se vse izjave, odgovori za domače medije usklajujejo na ministrstvu v okviru službe za strateške komunikacije in javno diplomacijo. Vezano na vaše današnje zaprosilo tako sporočamo, da lahko pričakujete odgovor s strani ministrstva.« Kot rečeno, na te odgovore še čakamo, prav tako še čakamo pojasnila iz Resnice. Spomnimo, da je stranka javnost o tem, da je Stevanović stopil v stik s predsednikom ruskega parlamenta, obvestila ob robu afere njihovega poslanca Borisa Mijiča.
V zvezi z napovedjo obiska so se na začetku tedna že odzvali v opoziciji. Iz SD so sporočili, da pričakujejo pojasnila premierja Janeza Janše in zunanjega ministrstva, saj predsednik DZ v tujini predstavlja eno najvišjih institucij Republike Slovenije, njegov obisk pa bi imel tudi jasno zunanjepolitično sporočilo. Sokoordinator Levice Luka Mesec pa je vprašal, kaj je Stevanović dolžan Rusiji. Dodajmo, da je bil premier Janez Janša med prvimi voditelji EU, ki so po začetku ruske agresije na Ukrajino obiskali Kijev. Predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Juri Pilipson je sicer za rusko državno tiskovno agencijo TASS poudaril, da takšen obisk terja vsebinsko močno agendo in realno možnost nadaljevanja medparlamentarnih odnosov. Dodal je, da predsednik slovenske vlade Janša in zunanji minister Kajzer še vedno »izkazujeta protirusko doktrino« in da si zato ne dela utvar, da bi obisk lahko hitro privedel do »normalizacije odnosov« med Moskvo in Ljubljano.