»Kot predsednica sem skladno z 28. členom poslovnika komisije v okviru priprave gradiv od vlade zahtevala določeno dokumentacijo, ki se nanaša na postopek izredne naturalizacije Viktorije Krivolucke. Vlada je na zahtevo odgovorila odklonilno. Ne glede na ponovljeno zahtevo gradiva do tega trenutka še nisem prejela, zato smo sejo danes zjutraj prestavili na torek, 1. septembra,« je pojasnila Janja Sluga.
Ob tem je bila do ravnanja vlade ostra: »Več kot očitno je, da se nekdo nečesa boji. Knovs je pristojen za nadzor Sove in uporabe prikritih ukrepov policije ter bo ta nadzor tudi opravljal. Očitno pa se poskuša njegovo delo onemogočiti oziroma vsaj zavlačevati.« Po besedah predsednice Knovsa se vlada pri zavrnitvi zahteve sklicuje na poslovnik državnega zbora. »Vlada se sklicuje na poslovnik državnega zbora, ker očitno ne ve, da obstaja tudi poslovnik Knovsa,« je dejala. Njegov 28. člen določa, da lahko predsednik komisije med pripravo seje pridobiva dokumentacijo, ki jo je mogoče pridobiti brez uporabe posebnih nadzornih pooblastil komisije. »Dokumentacija, ki sem jo zahtevala, po moji oceni ne sodi med dokumentacijo, za pridobitev katere bi morali uporabiti nadzorna pooblastila Knovsa. Zato bi jo morala dobiti,« je poudarila Janja Sluga. Poslovnik Knovsa sicer za pridobivanje dokumentacije v okviru formalnega nadzora predvideva poseben sklep komisije, za pripravo seje pa predsedniku daje samostojno možnost pridobivanja gradiva, če za to niso potrebna posebna nadzorna pooblastila.Kritična tudi do Sove
Jasnja Sluga je opozorila še na ravnanje Sove. Ta naj bi najprej sporočila, da se direktor agencije Janez Stušek seje ne bo mogel udeležiti, nato pa zaprosila, da se termin prilagodi njegovim obveznostim. »Sova je Knovsu odgovorna. Če direktor sam ne more priti na sejo, bi moral priti vsaj njegov namestnik ali druga pooblaščena oseba. Dolžnost Sove je, da se seje udeleži, sicer lahko utemeljeno sklepam, da ne želi sodelovati,« je dejala.
Po njenih besedah je Sova komisijo prosila, naj sejo prestavi na termin, ki bi ustrezal direktorju. »To je za moje pojme zavlačevanje. Pričakujem, da Sova ne bo več pošiljala opravičil in da se bo seje udeležila,« je dodala. Napovedala je, da novega odloga ne bo: »Tega ne bom več tolerirala. Ne glede na to, ali bomo zahtevano gradivo dobili ali ne, bomo v torek sejo izvedli in nato ravnali naprej.«
Od Krivolucke do Black Cube
Ruski del razprave se navezuje na razkritja o prijateljici predsednice republike Nataše Pirc Musar Viktoriji Krivolucki. Ta je bila v Rusiji nekoč v partnerski zvezi z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja Varnostno-informativne službe. Sova je po izbruhu afere sporočila, da pri varnostnem preverjanju Krivolucke med postopkom izredne naturalizacije leta 2016 ni ugotovila varnostno relevantnih posebnosti. Prav tako naj pozneje ne bi prejela informacij, ki bi spremenile takratne ugotovitve. Krivolucka je državljanstvo dobila zaradi izjemnih športnih dosežkov.
Izraelski del se nanaša predvsem na afero Black Cube in na domnevno vlogo izraelskih zasebnih obveščevalcev pri nastanku tajnih, zmanipuliranih in anonimno objavljenih posnetkov pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Sova je potrdila, da so predstavniki Black Cube večkrat obiskali sedež SDS. Prvotni dnevni red je predvideval, da bi predstavniki Sove članom Knovsa predstavili informacije, ki jih imajo o obeh sklopih domnevnih tujih vplivov. Ozadje seje je zato širše od samega postopka naturalizacije Viktorije Krivolucke.