Čeprav šolski minister dr. Borut Rončević zatrjuje, da je načrtovana šolska reforma vključujoča in usmerjena v konkretne rezultate, nasprotniki reforme še naprej opozarjajo, da brez sodelovanja večinsko organiziranega učiteljstva in pedagoške stroke ne bo rezultatov.
Na petkovi seji odbora Državnega zbora za izobraževanje, mladino in znanost je Rončević izpostavil, da so bile številne težave v šolah prepoznane že pred leti, a da se kljub opozorilom na sistemski ravni ni spremenilo skoraj nič. »Šolski sistem se je medtem dodatno polnil z vsebinami in administrativnimi obveznostmi, učitelji pa so bili vse bolj obremenjeni,« je povedal minister.
Rončević je med drugim opozoril na dolgoletni vpliv ozkega kroga posameznikov (pedagoški establišment), ki da je v zadnjih dveh desetletjih pomembno sodeloval pri oblikovanju šolskih politik. Ob tem je povedal, da reforma ne zanika dosedanjega strokovnega dela, ampak da bodo pri pripravi sprememb upoštevana tudi spoznanja, analize in predlogi, ki so nastali v preteklih letih, med drugim v okviru Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja ter poročil o kakovosti slovenskega šolskega sistema.
Minister: Odpuščanja učiteljev ne bo
»Ključna razlika mora biti v tem, da reforma ne ostane pri analizah in priporočilih, temveč prinese konkretne ukrepe, jasno časovnico in merljive rezultate,« se nadeja Borut Rončević. Očitke, da reforma nastaja za zaprtimi vrati ali brez sodelovanja pedagoške stroke, je zavrnil.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) menijo drugače. Poleg izključitve Sviza iz sodelovanja pri reformi šolstva opozarjajo tudi na zmanjšanje sredstev javnim šolam. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je Rončevića pozval, naj pojasni, zakaj je v povezavi s proračunom za leto 2027 za vzgojo in izobraževanje namenjenih skoraj 300 milijonov evrov manj glede na realizacijo letošnjega proračuna.
Rončević je glede morebitnih kadrovskih posledic reforme zagotovil, da reforma ne predvideva odpuščanja učiteljev, ampak je njen namen ustvarjanje boljših pogojev za kakovostno poučevanje in vzgojno delo.
Kakšna bo razdelitev promocije?
Spomnimo, da je ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) v začetku oktobra objavilo javni poziv za zbiranje predlogov za izboljšanje šolstva. Ob tem bodo na MIZM organizirali tudi deset strokovnih posvetov, pri čemer pa na omenjenih srečanjih sodelujejo le povabljeni učitelji, ravnatelji, profesorji in drugi strokovnjaki, ki so blizu prepričanj ministra.
Minuli teden je javnost razburila tudi napovedana promocijska kampanja šolske reforme, ki jo je za šolsko ministrstvo naročil Urad vlade za komuniciranje (UKOM). Namen kampanje je spodbuditi javnost k sodelovanju in podajanju predlogov pri pripravi reforme, akcija, ki naj bi trajala od 15. do 29. novembra, pa naj bi obsegala izdelavo medijskega načrta, zakup medijskega prostora in upravljanje promocijske kampanje.
Ministrstvo o tem, zakaj je za vključevanje javnosti po novem potrebna še plačana medijska kampanja, za zdaj molči. Na odgovore na Dnevnikova vprašanja o tem, koliko denarja bo ministrstvo namenilo za kampanjo oziroma oglaševanje, kdo od ponudnikov je bil izbran in zakaj je razpis za pripravo oglaševalske kampanje trajal le pet dni, še čakamo.
Od ministra pričakujemo tudi pojasnila, kako bo zagotovil ločnico med nepristranskim obveščanjem in promocijo vladne politike ter kakšna bo razdelitev sredstev oziroma naročenih promocijskih člankov po medijih.
