Po volitvah se je deset članov vlade Roberta Goloba znašlo v dvojni vlogi: v vlogi ministrov, ki opravljajo tekoče posle, in hkrati v vlogi poslancev novega državnega zbora. Čeprav se zdi, da gre za nezdružljivost funkcij, zakon to v prehodnem obdobju dopušča, predvsem zato, da delovanje države ne zastane. V novi sklic državnega zbora je bilo tako izvoljenih deset članov aktualne vlade: poleg predsednika vlade še Luka Mesec, Klemen Boštjančič, Matjaž Han, Borut Sajovic, Vinko Logaj, Asta Vrečko, Alenka Bratušek, Mateja Čalušić in Matej Arčon.
Vsi so po potrditvi mandatov postali poslanci, hkrati pa kot člani vlade nadaljujejo delo v okviru tako imenovanih tekočih poslov. Gre za ustaljeno ureditev, ki velja v času med konstituiranjem državnega zbora in imenovanjem nove vlade. V tem obdobju načelo nezdružljivosti funkcij ne učinkuje v polni meri. Ministri lahko zato brez omejitev sodelujejo pri delu parlamenta, glasujejo in opravljajo vse poslanske naloge. Njihova vloga je v tej fazi predvsem konstitutivna. Sodelujejo pri potrjevanju mandatov, oblikovanju mandatno-volilne komisije in izvolitvi predsednika državnega zbora, kar je ključen korak za začetek njegovega delovanja. Zakonodajna funkcija parlamenta v tem času praviloma še ne zaživi v polnem obsegu. To pomeni, da ne sprejema novih zakonov ali strateških odločitev, temveč skrbi za nemoteno delovanje države. Gre za omejen, a nujen okvir izvršilne oblasti, ki preprečuje institucionalni vakuum.
Plača, pavšal in nadomestilo
Vprašanje, ki se ob takšni dvojni vlogi pogosto pojavi, je tudi finančno. Ministri, ki so hkrati poslanci, ne prejemajo dveh plač. Še vedno so plačani za opravljanje ministrske funkcije, saj ta formalno ni prenehala, ob tem pa jim pripada tudi poslanski pavšal za delo v volilni enoti, ki običajno znaša med 500 in 800 evri mesečno. Poslanske plače v tem obdobju ne prejemajo, saj zakonodajna funkcija še ni njihova primarna zaposlitev. Gre torej za kombinacijo ene plače in dodatka za stroške. Za primerjavo: osnovna bruto plača poslanca se giblje približno med 4600 in 6000 evri, odvisno od plačnega razreda, ob tem pa prejema še, že omenjeni, poslanski pavšal. Takšna ureditev je začasna. Ko bo imenovana nova vlada, se bo dvojna vloga končala. Tisti člani vlade, ki so bili izvoljeni v državni zbor, bodo bodisi ministri bodisi poslanci.
Ministri, ki v novi sklic državnega zbora niso bili izvoljeni, so Tanja Fajon, Valentina Prevolnik Rupel, Bojan Kumer, Jože Novak, Simon Maljevac, Aleksander Jevšek in Ksenija Klampfer – ti ministri bodo z imenovanjem nove vlade funkcijo dokončno zaključili.
Ob tem jim pripada pravica do nadomestila plače. To znaša 80 odstotkov zadnje plače in se izplačuje največ šest mesecev, v določenih primerih se lahko podaljša do enega leta. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da se nekdanji funkcionar v tem času ne zaposli ali ne začne opravljati druge pridobitne dejavnosti, vlogo pa mora vložiti v 15 dneh po prenehanju mandata.
Kako je z župani?
Navedeno pa ne velja za župane. Ti ob izvolitvi v državni zbor funkcije ne morejo opravljati hkrati, saj zakon jasno določa, da sta funkciji nezdružljivi. Tako so v ponedeljek tri slovenske občine dobila začasne župane do jesenskih lokalnih volitev.
Sevniškega župana Srečka Ocvirka je nadomestil podžupan Janez Kukec, župana Slovenskih Konjic Darka Ratajca podžupan Primož Poklič, župana Rogatca Martina Mikoliča pa dosedanja podžupanja Brigita Vodušek. Za poslanca na listi SDS je bil izvoljen tudi krški podžupan Janez Jože Olovec, kar pa je pomenilo, da je minuli teden s funkcije podžupana uradno odstopil.