»Zanima me status tistih političnih strank, ki se na volitvah niso uvrstile v državni zbor, so pa presegle 1-odstotni prag, kar jim po zakonu zagotavlja proračunska sredstva. Kdaj je bil sploh sprejet ta zakon? Kakšna so pravila glede porabe teh sredstev – so strogo namenska ali se lahko uporabijo za splošno delovanje stranke, vključno z izplačilom plače vodstvu? Kdo in na kakšen način nadzoruje porabo teh sredstev pri neparlamentarnih strankah, da se preprečijo zlorabe?« sprašuje bralec Drago.
O politiki sicer v tej rubriki ne debatiramo, a vprašanje financiranja politike je z vidika porabe davkoplačevalskega denarja pomembno in razumljivo je, da državljani pričakujemo visoko raven transparentnosti. To področje, ki vas zanima, pri nas sistemsko ureja zakon o političnih strankah, ki je bil prvotno sprejet leta 1994, doživel pa je že več sprememb. Za pojasnila sem se obrnila na ministrstvo za notranje zadeve in državni zbor.
Zakon v 21. členu določa, da stranka pridobiva sredstva iz članarin, prispevkov, premoženja in proračuna. Zunajparlamentarne stranke imajo pravico do proračunskih sredstev, če so zbrale vsaj 1 odstotek glasov. Prag se zviša na 1,2 odstotka za skupno listo dveh strank oziroma na 1,5 odstotka, če skupno listo predložijo tri ali več strank. Znesek za financiranje strank se določi v proračunu in lahko znaša od 0,0085 do največ 0,017 odstotka bruto družbenega proizvoda preteklega leta. O točnem odstotku na predlog vodij poslanskih skupin odloča kolegij predsednika državnega zbora, izplačila pa so nato mesečna, torej po dvanajstinah.
Sistem delitve sredstev je dvodelen. Deset odstotkov zneska se linearno oziroma v enakih deležih razdeli med vse upravičene stranke nad pragom. Ta sredstva so namenjena pokrivanju fiksnih stroškov delovanja, s katerimi se soočajo vse stranke. Preostalih 90 odstotkov pa se razdeli sorazmerno glede na volilni uspeh. Taka delitev tudi majhnim strankam omogoča enakopravnejši položaj in resnejše kandidiranje. Kar zadeva plače vodstva, zakon izrecno ne našteva vsakega stroška. Določa pa, da so sredstva namenjena za stroške, ki nastanejo pri delovanju in izvajanju dejavnosti stranke, kamor plačila zaposlenim sodijo.
Nadzor nad porabo je zakonsko dorečen. Stranka mora do 31. marca agenciji Ajpes predložiti letno poročilo, v katerem razkrije vse prihodke iz proračuna, odhodke ter posojila. Poročilo je v celoti javno objavljeno in dostopno vsem na spletu. Za najvišji strokovni nadzor ter revizijo pravilnosti poslovanja strank je pooblaščeno računsko sodišče, o morebitnih prekrških na tem področju pa odloča okrajno sodišče v Ljubljani.
