Dengo, ki jo prenašajo komarji, so letos v slovenskem zdravstvu glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ugotovili pri 24 bolnikih. Lani je bilo v celotnem letu 25 tovrstnih prijav. V vseh omenjenih primerih so bili bolniki pred tem v tujini. Tudi sicer se število tako imenovanih vnesenih okužb z dengo povečuje. Leta 2023 jih je bilo devet, leta 2024 so jih našteli 19. O porastu poročajo tudi v drugih državah EU.
Obsežno kroženje in potovanja
»Večje število vnesenih primerov denge je povezano predvsem z obsežnim kroženjem virusa v številnih tropskih in subtropskih državah ter z mednarodnimi potovanji na ta območja,« ugotavljajo na NIJZ. Na število zaznanih primerov vplivajo tudi intenzivnost prenosa v državah, ki jih potniki obiskujejo, število potovanj ter prepoznavanje in prijavljanje bolezni, so našteli. Denga je razširjena v številnih tropskih in subtropskih območjih, še zlasti v državah jugovzhodne in južne Azije, Srednje in Južne Amerike ter Karibov, pa tudi v delih Afrike in Pacifika, so še pojasnili. V Evropi je redka, a se včasih vendarle pojavi. Na NIJZ so tako izpostavili podatek Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni o prijavljenem lokalnem primeru v celinski Franciji.
Okužba z virusom denge poteka v 75 odstotkih primerov brez simptomov, navajajo na svoji spletni strani. »Kadar se simptomi pojavijo, je bolezen največkrat podobna gripi. Glavni simptomi so visoka vročina, hud glavobol, bolečine za očmi, v mišicah in sklepih ter izpuščaj,« so zapisali. Lahko se pojavijo tudi blage krvavitve, na primer iz nosu, in modrice po koži. Pri petih odstotkih okuženih lahko bolezen napreduje v hudo obliko, tako imenovano denga hemoragično vročico ali denga šok sindrom, ki lahko ogroža življenje, navajajo. Cepivo proti dengi v Sloveniji za zdaj ni dostopno, je pa dosegljivo v nekaterih drugih evropskih državah.
Kdaj po pomoč
Malarija ostaja najbolj razširjena v podsaharski Afriki, pojavlja pa se tudi v nekaterih državah južne in jugovzhodne Azije, Srednje in Južne Amerike ter na nekaterih tihomorskih otokih. Do konca julija so na NIJZ prejeli šest prijav o malariji pri slovenskih bolnikih, v celotnem lanskem letu jih je bilo devet. Januarja je zaradi zapletov ob malariji umrl bolnik iz Slovenije. To je bila prva smrt zaradi malarije na našem območju po treh desetletjih. V zdravstvu so takrat opozarjali na pomen pravočasne zaščite pa tudi dovolj zgodnjega iskanja pomoči.
Potnikom, ki odhajajo na območja z malarijo, na NIJZ priporočajo pravočasen posvet v ambulanti za potnike. Tam bodo glede na cilj, trajanje in način potovanja presodili tudi o potrebi po zaščiti z zdravili proti malariji. »Če se med potovanjem ali po vrnitvi pojavijo povišana telesna temperatura ali drugi znaki bolezni, naj potnik poišče zdravniško pomoč in zdravnika opozori na nedavno potovanje,« so še sporočili.
Čikungunja, letos so bile do konca julija v Sloveniji prijavljene štiri takšne diagnoze (toliko jih je bilo tudi v celotnem lanskem letu), se pojavlja predvsem v tropskih in subtropskih območjih. Letos o primerih oziroma izbruhih te bolezni po podatkih NIJZ poročajo zlasti iz držav Srednje in Južne Amerike, na primer iz Brazilije, pa tudi iz posameznih držav Afrike in Azije. Bolezen se začne s povišano telesno temperaturo, mrzlico, bolečinami v sklepih in mišicah, otekanjem sklepov, glavobolom, slabostjo, bruhanjem, na mestu vboda pa nastane značilna rdečina, na spletni strani pojasnjujejo na NIJZ. Tipičen znak bolezni je bolečina v sklepih, ki je lahko precej huda. Možnost cepljenja obstaja, a v Sloveniji ni na voljo.