Računsko sodišče je v reviziji poslovanja v obdobju od 1. januarja 2023 do 30. junija 2025 preverilo, ali je ministrstvo za notranje zadeve učinkovito načrtovalo in organiziralo Centralni register prebivalstva, ali je učinkovito upravljalo z razvojem, spremembami, posodobitvami in vzdrževanjem ter njihovo vpeljavo, ali je učinkovito izvajalo in podpiralo register prebivalstva ter ga učinkovito spremljalo in nadziralo, so navedli v povzetku revizijskega poročila.
V zvezi z načrtovanjem je računsko sodišče ugotovilo, da ministrstvo ni imelo lastne poslovne in IT strategije registra, ampak je sledilo veljavni zakonodaji in ciljem Strategije digitalnih javnih storitev 2030.
Letno načrtovanje registra je bilo zato po navedbah računskega sodišča pretežno odvisno od sprotnih potreb institucionalnih uporabnikov in sprememb zakonodaje, potekalo pa je v okviru letnih načrtov dela in planov nadgradenj. Ministrstvo je jasno opredelilo in dokumentiralo informacijsko arhitekturo, popisalo poslovne procese ter določilo lastnike procesov in podatkov. Tveganja v informacijski podpori registra prebivalstva pa so sistemsko obvladovali in dokumentirali, so sporočili.
Z reviziji so ugotovili, da je ministrstvo pri upravljanju razvoja, sprememb, posodobitev in vzdrževanja poslovne zahteve pred izvedbo pisno odobrilo, razvoj in vpeljavo sprememb pa je izvajalo po postopkih iz pogodb z zunanjim izvajalcem.
Ugotovilo je, da je sicer imelo uporabniška in tehnična navodila za informacijske rešitve, a pogodbe o razmejitvi odgovornosti, sklenjene leta 2011 z ministrstvom za digitalno preobrazbo, ni uskladilo z zahtevami predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da so s pogodbama z zunanjim izvajalcem med dopolnilno vzdrževanje uvrščali razvoj novih funkcionalnosti, kar pomeni investicijsko vlaganje, takšno evidentiranje pa zmanjšuje preglednost porabe javnih sredstev, so opozorili.
Navedli so tudi, da ni imelo oblikovanega standardiziranega osnutka dogovora, ki bi ga uporabljalo pri vseh odobrenih posredovanjih osebnih podatkov institucionalnim uporabnikom ter ki bi ga za posameznega uporabnika prilagodilo glede na njegove posebnosti. Podatke iz registra pa je v posameznih primerih zagotavljalo brez popolne dokumentacije ali zakonske podlage.
V zvezi s spremljanjem in nadziranjem registra je ministrstvo področje informacijske podpore redno obravnavalo, upoštevalo sklepe ter zagotavljalo redno poročanje odgovornih oseb vodstvu. Informacijske rešitve registra prebivalstva pa do konca obdobja, na katerega se nanaša revizija, niso bile predmet notranje ali zunanje revizije, kar pomeni, da ni zagotovilo neodvisnih preveritev njihovega delovanja, so še navedli v poročilu.