Predlog novega zakona o tujcih, ki ga je ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo objavilo 20. avgusta, močno zaostruje pogoje za prebivanje in delo državljanov iz držav, ki niso članice EU. Novela zvišuje potrebni znesek za preživljanje delavca in družinskih članov s 507 evrov na 1015 evrov na mesec in podaljšuje obdobje za združitev posameznika z družino z enega na tri leta. Poleg tega se zvišuje zahtevana raven znanja slovenskega jezika, pri čemer pa bi bila brezplačna udeležba tujcev na tečajih slovenščine ukinjena.
Sindikati in nevladne organizacije opozarjajo, da predlagane spremembe grobo posegajo v pravice delavcev migrantov in slabšajo njihove možnosti za vključevanje v družbo, ekonomisti, kot je Bogomir Kovač, pa ocenjujejo, da bo gospodarstvo izgubilo nujno potrebno delovno silo. Odziv delodajalskih organizacij in podjetij je po drugi strani precej neenoten. Nekateri celo menijo, da so ukrepi koristni.
GZS in OZS na različnih bregovih
Predlagane zaostritve bi bilo po njegovi oceni treba uravnotežiti z ukrepi, ki olajšujejo prihod in zaposlovanje potrebnih kadrov. Pri tem izpostavlja poenostavitev postopkov zaposlovanja, hitrejše pridobivanje delovnih dovoljenj, lažji prihod visoko usposobljenih strokovnjakov in razbremenitev stroškov dela.
Da bo zaostritev pogojev za prebivanje, združitev družine in učenje slovenščine »najverjetneje nekoliko otežila zaposlovanje tujih delavcev«, meni tudi Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije. Ob tem pa dodaja, da je zaposlovanje tujcev zgolj eden izmed načinov popolnitve ekip v turističnih podjetjih, ki da sicer prioritetno zaposlujejo domače delavce. »V primeru potrebe po zaposlitvi tujega delavca pa je za podjetja bistvena hitrost zaposlitve, saj daljši postopki velikokrat pomenijo zaposlitev šele po koncu turistične sezone,« pojasnjuje Pobegajlo.
Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ocenjujejo, da so ukrepi sicer »delikatni, a smiselni«, saj da »številni tuji delavci zlorabljajo sistem«. »Sedanja ureditev omogoča, da se tuji delavec zaposli v tujini, žena z družino pa ostaja pri nas v Sloveniji in se 'šlepa' na socialno državo. Zvišanje zahtevanega dohodka, ki bo po novem znašal toliko kot minimalna plača, za delavce ne bo predstavljalo problema, če se bo delavec hotel združiti z družino, pa bo morala delati tudi žena. Smiselna je tudi zahteva po boljšem znanju slovenskega jezika, sploh ker bo ta pogoj nujen šele ob pridobivanju stalnega dovoljenja za bivanje,« pravi generalni direktor OZS Danijel Lamperger.
GH Holding: Neresnih delavcev ne potrebujemo
Precej različnih mnenj so tudi v podjetjih iz dejavnosti, ki zaposlujejo največ tujih delavcev. »Vsi ti ukrepi so zelo logični in celo stimulativni za tuje delavce. Za Evropo so tuji delavci sicer res nuja, a to velja le za tiste, ki so dovolj resni. Teh zaostritev pogojev ne bo ustavila, neresnih pa ne potrebujemo,« meni Blaž Miklavčič, lastnik in glavni direktor gradbenega podjetja GH Holding. Prepričan je, da novela zakona ne bo negativno vplivala ne na njihovo podjetje ne na gradbeništvo kot panogo.
Drugače meni je Iztok Polanič, predsednik uprave Pomgrada. »V družbi Pomgrad podpiramo ureditev, ki spodbuja znanje slovenskega jezika, integracijo in spoštovanje pravil, vendar moramo hkrati upoštevati realne potrebe trga dela. Gradbeništvo se že danes sooča s pomanjkanjem ustreznega kadra, zato bi lahko dodatno zaostrovanje pogojev za bivanje in združitev družine otežilo pridobivanje in predvsem zadržanje tujih delavcev. Pri odločitvi posameznika za delo in dolgoročno življenje v Sloveniji niso pomembni le plača in delovni pogoji, temveč tudi dostop do učenja jezika ter možnost urejenega družinskega življenja. Če bodo ti pogoji manj ugodni kot v primerljivih državah, bo Slovenija težje konkurenčna pri pridobivanju delovne sile. Menimo, da Slovenija potrebuje nadzorovan in učinkovit sistem, ki bo zahteven glede spoštovanja pravil, hkrati pa dovolj pragmatičen, da ne zmanjšuje konkurenčnosti podjetij in sposobnosti gospodarstva za izvedbo razvojnih in infrastrukturnih projektov,« pravi Polanič.
V Intereuropi, vodilnem ponudniku logističnih storitev v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, menijo, da je za gospodarstvo najpomembnejše, »da zakonodajne rešitve omogočajo predvidljivo, učinkovito in administrativno obvladljivo urejanje zaposlovanja ter prebivanja tujih delavcev, ob hkratnem upoštevanju varnostnih vidikov in ciljev uspešne integracije v družbo«. Ker zaposlujejo »razmeroma majhen delež tujih delavcev, pri čemer ima večina že urejen status prebivanja in dostop do trga dela«, ne pričakujejo pomembnejših neposrednih vplivov predlaganih sprememb na svoje poslovanje.
Za mnenje smo povprašali še številna druga podjetja, ki pa na naša vprašanja niso odgovorila. Tista, ki so, pa so zapisala, da predlagane novele zakona ne želijo komentirati, ker je zakonodajni predlog še v postopku usklajevanja, njegova končna vsebina pa se lahko še spremeni.
Rekordno število tujih delavcev
Število tujih državljanov, ki delajo v Sloveniji, se je junija povzpelo na okoli 152.900, kar je največ, odkar na statističnem uradu spremljajo tovrstne registrske podatke, in skoraj sto tisoč več kot konec leta 2015, ko jih je bilo dobrih 56.000. Delež delovno aktivnih tujcev se je z lanskih 16,1 dvignil na 16,5 odstotka. Med tujimi delavci je največ državljanov Bosne in Hercegovine (BiH), približno 70.500, sledijo Srbi (teh je okoli 17.500), državljani Kosova, Makedonci in Hrvati.
Med tujci prevladujejo osebe s srednješolsko izobrazbo, teh je več kot 94.000. Osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo ima okoli 42.000 tujcev, višjo oziroma visokošolsko pa 15.942 ali dobrih deset odstotkov. Največ tujcev je zaposlenih v gradbeništvu, približno polovica, sledijo predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo in nastanitvene dejavnosti ter zdravstvo in socialno varstvo.
