Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da po posvetovanjih s poslanskimi skupinami ne more predložiti kandidata za predsednika 16. vlade Republike Slovenije.
Nihče od potencialnih kandidatov za premierja ni izkazal večinske podpore 46 glasov, kandidata za vodenje manjšinske vlade ne želi predlagati. V drugem krogu lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali deset poslancev.
Tudi Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda, ki je relativna zmagovalka volitev, ji je povedal, da v takšnih okoliščinah ne želi prevzeti odgovornosti za sestavo vlade.
Predsednica je danes sicer izpostavila tudi, da v posvetih in pogovorih s poslanskimi skupinami ni bilo medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pač pa veliko neiskrenosti, kar je slaba popotnica za sodelovanje z morebitno novo vlado.
Pirc Musar je ob tokratnem razpisu državnozborskih volitev napovedala, da bo mandat za sestavo vlade v želji po tem, da Slovenija vlado dobi čim prej, podelila »tistemu, ki bo prinesel 46 glasov, kdorkoli to pač že bo«. Toliko glasov namreč tudi potrebuje za izvolitev na tajnem glasovanju.
Spremenjena odločitev
Na prvih posvetovanjih s poslanskimi skupinami teh podpisov ni dobila od nikogar, tako je napovedala, da bo te kmalu ponovila. A se je danes torej odločila drugače. Predsednica države ima po konstituiranju državnega zbora sicer 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja. Rok bi se iztekel 10. maja.
V drugem krogu mandatarja lahko torej poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Časa imajo 14 dni. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se DZ lahko odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, nižji pa je kvorum za izvolitev – namesto absolutne je dovolj navadna večina.
Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov.