Organizacije za pravice starejših pred mednarodnim dnem ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. junijem, pozivajo k preprečitvi tovrstnega nasilja. Pri tem imajo v mislih tudi sistemsko nasilje, ki starejšim denimo onemogoča dostop do storitev. V domovih za starejše pa vzpostavljajo mehanizme, da bi bilo nasilnih dogodkov pri njih čim manj.
Dostopnost do zdravstvenih storitev za starejše, ki ne poznajo digitalnih veščin, se z vsakim novim ali posodobljenim sistemom digitalizacije v zdravstvu zmanjša, je dejala Darinka Klemenc iz delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki deluje pri zbornici zdravstvene in babiške nege - zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Agresivna digitalizacija brez možnosti za analogno komunikacijo po njenih besedah pomeni sistemsko nasilje nad starejšimi.
Za koga dela ZD Ljubljana: za bolnike ali zdravnike?
Odločevalci se morajo zavedati, da nima vsak starejši človek možnosti, da se za pomoč obrne na svoje otroke ali sorodnike, je pozvala. Posebej velik izziv pa za starejše po njenih navedbah pomeni vzpostavitev aplikacije zVem.
Pa tudi takrat, ko starejši osebi lahko kdo pomaga, ni tako preprosto, saj nekateri ne želijo razkriti svojega zdravstvenega stanja. Tu gre za varstvo osebnih podatkov, je spomnila. Glede na to tako v omenjeni delovni skupini kot tudi v združenju za dostojno starost Srebrna nit, kjer je prav tako aktivna, pozivajo odločevalce k ohranitvi možnosti za klasično komuniciranje z zdravnikom.
"Ljudi, ki nimajo možnosti za digitalno komunikacijo, je več, kot si mislimo," je opozorila.
Prav tako je kritična do odločitve Zdravstvenega doma Ljubljana, da poskusno začne nov način dela, pri katerem bo zdravnik en dan tedensko namenil administrativnemu delu. Če si bo zdravnik za administrativno delo izbral petek, bo starejši bolnik po njenem opozorilu kar tri dni skupaj brez dostopa do njega, torej poleg sobote in nedelje še v petek.
Kje so meje sprejemljivega v domovih za starejše?
Pri zbornici zdravstvene in babiške nege - zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov navajajo podatke Svetovne zdravstvene organizacije, po katerih je približno ena od šestih oseb, starih 60 let ali več, v preteklem letu doživela neko obliko nasilja tudi v skupnosti. Pojavnost nasilja je še višja v institucionalnih okoljih, kot so domovi za starejše.
V zadnjih letih so odmevali nekateri nasilni dogodki tudi v domovih v Sloveniji. Tako sta v Centru starejših Koper januarja dve zaposleni fotografirali intimne trenutke para in posnetke kazali drugim zaposlenim. V Domu starejših občanov (DSO) Trebnje je bila mladoletna dijakinja, ki je opravljala začasno in občasno delo, leta 2023 fizično nasilna do stanovalcev in posnetke objavila na družbenih omrežjih. V DSO Grosuplje pa je leta 2024 sorodnica v času obiskov vstopila v sobo stanovalca in ga udarila, dogajanje pa prav tako predvajala na družbenem omrežju.
Direktorica DSO Grosuplje Metka Velepec Šajn je zagotovila, da so v domu sprejeli vrsto ukrepov, da bi take primere preprečili. Še zlasti so se usmerili v izobraževanje kadra. Sicer pa domovi po njenih navedbah postavljajo meje sprejemljivega in dovoljenega s sprejetimi pravili vedenja in hišnim redom, s čimer seznanijo tudi svojce oziroma obiskovalce.
V zadnjem času medtem ugotavlja, da je vse več pritiskov svojcev na zaposlene. Svojce potem povabijo na t. i. družinski pogovor, ki običajno zadostuje. Če pa se pritiski in žalitve nadaljujejo ali celo stopnjujejo, se zaposleni obrnejo na policijo.
