Med epidemijo covida-19 je med podporniki politične desnice po družbenih omrežjih krožil dovtip, da bi bilo treba na Trg republike vreči lopato, saj naj bi se kolesarski protestniki proti tretji Janševi vladi ob pogledu nanjo razbežali. Delo kot vrednota je bilo eno osrednjih sporočil kampanje SDS in njenih zaveznikov tudi pred zadnjimi volitvami. »Delo mora postati vrednota. Pogoje za dodelitev socialnih pomoči bomo oblikovali tako, da bodo spodbujali delo. S tem krepimo odgovornost, pravičnost sistema in spoštovanje do tistih, ki delajo,« so v eni izmed facebook objav zapisali Janševi marca, tik pred volitvami.
Po volitvah so ta sporočila nadgradili s predlogom posvetovalnega referenduma, na katerem bi volilce vprašali, ali naj bo denarna socialna pomoč za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojena z opravljanjem družbenokoristnega dela. Pod to so podpisane koalicijske stranke SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, prav tako kvaziopozicijska Resnica. Namen predlagane ureditve naj ne bi bil kaznovanje posameznikov v socialni stiski, temveč njihovo aktivno vključevanje v družbo, ohranjanje delovnih navad, socialnih stikov in spodbujanje čimprejšnjega ponovnega vključevanja na trg dela, so zapisali.
Delavske pravice kot malenkost
Glede na odzivanje na afero okoli poslanca Borisa Mijiča pa, kot je videti, delavske pravice za koalicijsko večino niso nujno sestavni del vrednote dela. Janez Janša se kot premier dalj časa javno ni odzval na poročanje o dolgovih poslanca Resnice do delavcev in države, niti na sume, da so bili delavci iz socialnih zavarovanj odjavljeni s ponarejenimi podpisi. O zadevi je prvič javno spregovoril včeraj na srečanju članstva v Bovcu. Dejal je, da gre za »napačne stvari, če te držijo«, vendar zgolj za »malenkost« v primerjavi s tem, »kar si privoščijo nekateri drugi«. Zato to po mnenju premierja ni novica za prve minute osrednjih poročil, pač pa bi na to mesto bolj sodilo, da interventni zakon ne stopi v veljavo že dva meseca.
Skop z odzivanjem je bil doslej tudi predsednik Demokratov Anže Logar, ki je kot minister za gospodarstvo, delo in šport prvi med ministri odgovoren za področje delavskih pravic. Odzval se je šele na Mijičev brezplačni prenos podjetja Progros na Roka Snežiča: z oceno, da gre za norčevanje iz delavcev, poslanca Resnice pa vseeno ni pozval k odstopu. Tega prav tako niso storili voditelji drugih koalicijskih strank, niti predsednik Resnice Zoran Stevanović. Ta je včeraj zadnjo potezo svojega poslanca obsodil in napovedal, da bo storil vse, da Mijič ne bo več poslanec Resnice. Ob tem je pojasnil, da je treba počakati do oktobra, ko nadomestne volitve ne bodo več potrebne in bo stranka lahko obdržala poslanski mandat.
Mit o množičnih zlorabah socialne pomoči
Koalicija skupaj z Resnico sicer že od začetka mandata širi parole o domnevno sistemskem izkoriščanju socialnih transferjev. Že aprila smo na Dnevniku zato o tem govorili s sociologom dr. Srečem Dragošem, ki zanika mit splošnega izkoriščanja sociale. »Gre za izmišljotino z namenom ustvarjanja legitimnosti bodočih rezov v socialne izdatke, ki so namenjeni najrevnejšim. Spodnji sloj, ki nikoli ne demonstrira in ne biciklira pred parlamentom, je namreč najšibkejši, hkrati pa najprimernejši za stigmatiziranje. Najbolj potrpežljivo nosi vlogo grešnega kozla, hkrati pa opravlja družbenokoristno funkcijo. Kajti družbeno dno s svojim položajem krepi delovno etiko srednjega sloja, ker ga menedžerji nočejo motivirati z višjim zaslužkom,« nam je povedal pred meseci. In pristavil, da kljub ponavljanju mita o prejemnikih socialnih pomoči, ki vozijo mercedese, še noben politik ni postregel s številom domnevnih goljufov ali obsegom odtujenih zneskov.
»Edini organ, ki je raziskal te govorice, je bilo računsko sodišče, ki je prav zaradi tega razloga leta 2021 naredilo revizijo centrov za socialno delo. Ugotovilo pa je dve dejstvi: prvič, na vseh centrih po Sloveniji so res našli vsega skupaj 6,7 milijona evrov terjatev iz naslova neupravičeno prejetih transferjev za zmanjševanje revščine; in drugič, računsko sodišče je ugotovilo, da je krivda pretežno na strani države, ker pristojno ministrstvo ni zagotovilo sistematičnega spremljanja in analiziranja kazalnikov,« je takrat v pogovoru poudaril sogovornik s fakultete za socialno delo. Za primerjavo: 6,7 milijona evrov predstavlja le majhen delež skoraj dveh milijard evrov socialnih transferjev, ki jih država letno nameni prebivalcem.
