Poslanec Resnice Boris Mijič, ki je kot lastnik podjetja Progros svojim delavcem dolžan dobrih 40.000 evrov, finančni upravi (Furs) pa več kot 30.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov, je svojo firmo podaril Roku Snežiču. Ta je spremenil ime podjetja v Klukec, njegova glavna dejavnost pa bo po novem reja kamel. Snežič naj bi se za to odločil, ker ima pravnomočno izvršbo v višini nekaj tisoč evrov na njegovem premoženju poslanec in sokoordinator Levice Luka Mesec, ki bo tako, kot pravi Snežič, lahko prišel do njegovega premoženja in se izkazal s sanacijo.
Mesec: Gre za izjemno slab smisel za humor
Mescu se celotna zgodba ne zdi niti malo smešna. »Če je to komu smešno, predlagam, da se postavi v vlogo tistih delavcev, ki jih Mijič ne plačuje, in se vpraša, kako bi se počutil sam, če bi za nekoga delal, potem mu ta ne bi plačal, nato pa bi se na tak način delali norca iz njega na televiziji in iz te zgodbe ustvarili slabo komedijo. Mesec je v oddaji 24ur na Pop TV povedal, da izvršbe na tem podjetju ne bo uveljavil. »Snežič vlaga SLAPP-tožbe, jih izgublja, na koncu pa reče, da nima denarja. Tako da izvršbe na tem Mijičevem podjetju ne bom izvrševal, hočem pa, da Snežič plača sodne stroške,« je dejal.
Po izbruhu afere Mijič je Mesec poslanca Resnice večkrat pozval k odstopu.
Mijič, ki naj bi delavce brez njihove vednosti s ponarejanjem podpisov odjavljal iz socialnih zavarovanj, zaradi česar naj bi bil tudi v policijskih postopkih, in ki je lagal tudi o svoji izobrazbi, je sicer pred dnevi zatrdil, da bo do konca leta poplačal vse svoje dolgove, ter se opravičil oškodovanim. Napovedal je tudi sodelovanje pri pripravi sprememb zakonodaje, da do podobnih zgodb ne bi več prihajalo. Zadnji manever kaže nasprotno.
Sum kaznivega dejanja odškodovanja delavcev?
Miha Juhart, redni profesor civilnega in gospodarskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, opozarja, da prenos deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ne spreminja položaja terjatev, ne posega v upniško-dolžniška razmerja. »Dolžnik vseh teh terjatev je pravna oseba in tukaj se ni nič spremenilo. Progros, d. o. o., je še vedno dolžnik terjatev do delavcev in seveda dolžnik terjatev tudi do finančne uprave in vseh drugih upnikov, je pojasnil Juhart.
Po njegovih besedah mora poslovodni organ v družbi ravnati v skladu z insolvenčno zakonodajo in storiti vse, da zavaruje interese upnikov oziroma da se prepreči njihovo oškodovanje. »V tem konkretnem primeru sta za to odgovorna tako prejšnji kot sedanji poslovodni organ družbe, in sicer tako odškodninsko kot kazensko,« je dejal Juhart.
Z vidika zakonitosti posla pa je pomembno predvsem dejstvo, da je imel Progros blokiran bančni račun in velike dolgove. Če Milič, ko je bil še direktor Progrosa, ni izpolnil dolžnosti, da pravočasno predlaga začetek postopka zaradi insolventnosti, lahko to po besedah profesorja ljubljanske ekonomske fakultete dr. Jake Cepca predstavlja dve različni kaznivi dejanji: »Glede na to, da je družba verjetno imela še nekaj sredstev, bi morala ta sredstva najprej porabiti za plače delavcev in plačilo njihovih prispevkov. Če tega ni storila, ima to vse elemente kaznivega dejanja oškodovanja temeljnih pravic delavcev. Po drugi strani insolvenčna zakonodaja direktorjem nalaga, da pravočasno predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo, obstajajo tudi elementi še enega kaznivega dejanja.«
Kot je še povedal Cepec, poteza Mijiča, ki se je s prenosom direktorske funkcije in lastništva skušal znebiti odgovornosti za svoje podjetje, še zdaleč ni osamljen primer med podjetji, ki zaidejo v finančne težave. »To je zelo uveljavljena praksa, za katero ministrstva vedo že nekaj časa, prav tako Notarska zbornica Slovenije. To ni nekaj, kar ne bi bilo poznano. Tudi teoretiki na to opozarjamo že dlje časa.«
Cepec problematizira tudi vlogo notarjev. Po njegovih pojasnilih mora biti sicer v skladu s slovensko zakonodajo prenos poslovnega deleža obvezno opravljen pred notarjem, pri čemer pa se sprašuje o smiselnosti te ureditve, če lahko na koncu »notar overi vsako pogodbo«.
Pri Notarski zbornici Slovenije so včeraj povedali, da lahko notarji sklenitev posla ali overitev prenosa podjetja odklonijo le v določenih pogojih. Notar denimo ne sme opravljati zadev v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo. Ne sme pa notar pri prenosu poslovnih deležev družbenikov odkloniti notarske storitve zaradi slabega finančnega stanja družbe, po veljavni sodni praksi pa je dopusten tudi prenos poslovnega deleža v družbi, ki je v stečaju, so poudarili v zbornici. Konkretneje se o manevru prenosa podjetja Progros sicer na zbornici niso želeli izreči.
Lukić poslal Mijiču ultimat
V Delavski svetovalnici, na katero so se obrnili ogoljufani delavci Progrosa, so nad dogajanjem šokirani. »To, kar je bilo storjeno, presega vse meje. Pove, kaj za nekoga pomeni beseda resnica. Pove, kaj je mislil, ko je šel jokajoče pred kamere. Pove, kaj je že pred tem imel v načrtu, pove, kakšne korake je naredil. Skratka, vse pove o gospodu Mijiču, prav vse,« je povedal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Borisu Mijiču je poslal elektronsko sporočilo, v katerem od njega zahteva, da do naslednjega torka poplača vse terjatve. »Če od torka naprej te terjatve ne bodo izpolnjene, bomo uporabili tudi druge ukrepe,« je zagrozil Lukić, ki pa ni hotel povedati, kakšni naj bi ti bili.
Lukić je že precej časa zelo kritičen tudi do gospodarskega ministrstva. »V Sloveniji imamo zakon o gospodarskih družbah, ki naj bi reguliral ustanavljanje podjetij. In zagotovo nimamo namena, da v pravni državi omogočamo takšno veriženje, takšne slamnate lastnike, ki se prek raznovrstnih obvodov izogibajo svojim odgovornostim,« je dejal Lukić. Po njegovih besedah je Anže Logar kot minister za gospodarstvo in delo odgovoren za to, da prepreči takšno prakso in »spremeni zakonodajo na takšen način, da takih mahinacij ne bo več«.
Na gospodarskem ministrstvu obsojajo izigravanje zakonodaje
Anže Logar je včeraj na omrežju X zapisal, da se tokrat mora strinjati z Luko Mescem. »Pri brezplačnem prenosu podjetja Progros na Roka Snežiča in vpletanju pri nas enkrat že popularnih kamel gre res za izjemno slab smisel za humor. V samem bistvu gre namreč za norčevanje iz neplačanih delavcev. Pa tudi norčevanje iz institucij države, kar kaže na nedelovanje pravne države.«
Na gospodarskem ministrstvu se zavzemajo za oblikovanje pravnih okvirov, ki zagotavljajo varstvo vseh delavcev, zato vsakršno izigravanje zakonodaje in etično sporna ravnanja obsojajo. »Če je bila sklenjena pogodba med delavcem in podjetjem, je treba pogodbena določila tudi izpolniti. Gre za vprašanje pravne države, ki mora veljati za vse enako,« so zapisali.
Ob tem so dodali, da mora Inšpektorat RS za delo, ki je v preteklosti v omenjenem podjetju že izvedel nadzore in izrekel sankcije, učinkovito opraviti svoje delo, prav tako pa tudi preostale institucije, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem in sankcioniranjem nedovoljenih poslovnih praks. O aktualnih postopkih zaradi zagotavljanja neodvisnosti postopka ne smejo podajati stališč. »Pristojni organi in institucije morajo imeti možnost, da strokovno, neodvisno in v skladu z veljavno zakonodajo učinkovito opravijo svoje delo brez pritiska politike in javnosti.«
Na vprašanje, ali, kako in kdaj nameravajo spremeniti zakonodajo, da bi preprečili veriženje podjetij in podobne manevre, pa so odgovorili, da bodo kot sistemski organ preverili, »ali je smiselna revizija področne zakonodaje v smeri večje pravne varnosti delavcev ob poskusih izigravanja delovnopravne zakonodaje«.