Janša je v uvodnem nagovoru v državnem zboru poudaril, da predlagana ministrska ekipa po njegovem mnenju izstopa predvsem po izkušnjah. Kot je dejal, so skoraj vsi kandidati že opravljali funkcije ministrov, državnih sekretarjev, vodij direktoratov ali druge naloge v izvršilni oblasti. »Mislim, da še noben predlog vlade doslej ni vseboval imen s tako bogatimi izkušnjami dela v izvršilni oblasti,« je dejal. Dodal je, da kandidati prihajajo iz različnih delov Slovenije, zato naj bi bila nova vlada »vlada za celotno Slovenijo in za vse generacije«.
V vsebinskem delu nastopa je Janša kot enega ključnih problemov države izpostavil stanje javnih financ. Opozoril je na visoke davke, proračunski primanjkljaj in neugodne gospodarske napovedi mednarodnih institucij. Po njegovih besedah se Slovenija sooča z razbohoteno birokracijo, nelogično organizacijo izvršilne oblasti, centraliziranim upravljanjem države in podhranjeno lokalno samoupravo. Velik del nastopa je namenil tudi očitkom o korupciji in neenaki obravnavi različnih akterjev. Pri tem je omenjal afero Black Cube in domnevne sume sistemske korupcije, ki naj bi se pokazali v tako imenovanih »špagetnih pogovorih«. »Z nastopom te vlade se dokončno neha čas, ko so ali pa smo drugorazredni v državi nastavljali še drugo lice. Enaki vatli bodo veljali za vse,« je dejal Janša.
Ob tem je napovedal, da si prihodnja vlada želi predvsem »sistematičen in dolgočasen mandat«, v katerem bo mogoče normalno delati, načrtovati in program uresničevati po tednih, mesecih in letih. Po njegovih besedah vlada ne želi biti nenehno potegnjena v politične spore zaradi vsake izrečene besede, saj naj bi to jemalo čas za vprašanja, ki so ključna za blaginjo države.
Ostra sporočila opoziciji in ponudba partnerstva
Janša je bil v nastopu oster tudi do dosedanje oblasti. Odhajajoči vladi Roberta Goloba je očital, da je v času opravljanja tekočih poslov sprejemala ukrepe, ki naj bi imeli negativne politične in gospodarske posledice. Napovedal je še, da se bo po zaprisegi nove vlade o prihodnosti države odločalo v izvoljenih institucijah, »ne pa na ulici«, pri čemer je ostro obračunal z delom civilne družbe in političnimi nasprotniki.
Hkrati je opozicijskim strankam napovedal vabilo k sodelovanju v okviru partnerstva za razvoj oziroma partnerstva za uspešno Slovenijo. Kot je dejal, naj bi šlo za možnost, da bodo opozicijske stranke vključene že v pripravo delovnih osnutkov sistemskih zakonov. Pri tem je poudaril, da partnerstvo ne bi spreminjalo njihovega opozicijskega statusa in jim ne bi nalagalo nobenih obveznosti, temveč naj bi šlo za izraz »dobre volje vladne koalicije«.
Presenečenj pri glasovanju ni pričakovati
Pri glasovanju o ministrski ekipi večjih zapletov sicer ni pričakovati. Koalicija SDS, NSi, Demokrati, Fokus in SLS ima 43 poslanskih glasov, pri čemer je SLS ostala brez ministrskega kandidata. Podporo naj bi prispevalo še pet poslancev Resnice, novo vlado pa naj bi podprla tudi poslanca narodnih manjšin, ki sta Janšo podprla že pri glasovanju o mandatarju. Na tajnem glasovanju o mandatarju je Janša sicer prejel 51 glasov, pri čemer ni bilo jasno, od kod je prišel dodatni glas iz vrst nove opozicije.
Nova vlada bo imela 15 ministrov. Največ ministrskih mest, sedem, bo pripadlo SDS, štiri NSi, tri Demokratom, eno pa Fokusu. Kandidatke in kandidati so se v ponedeljek in torek že predstavili pred pristojnimi parlamentarnimi odbori, kjer so dobili zeleno luč.
Če bo ministrska ekipa potrjena, bo Janša novo vlado vodil že na večerni ustanovni seji. Pred tem je pričakovati primopredajo poslov z odhajajočim premierjem Robertom Golobom. Že na prvi seji bi lahko sledile prve kadrovske menjave v vrhu državne uprave in varnostnega aparata. Med možnimi spremembami se omenjajo vodstvo Sove, urad vlade za komuniciranje in policija. Neuradno naj bi se na čelo Sove vrnil Janez Stušek, vladno komuniciranje naj bi prevzel Sebastjan Jeretič, kot možni naslednik generalnega direktorja policije Damjana Petriča pa se omenja Damir Ivančić.