Vseh 27 držav članic EU, vključno z Madžarsko, je torej podprlo posojilo Ukrajini in nove sankcije proti Rusiji, a šele po tem, ko so po naftovodu Družba ponovno vzpostavili pretok nafte. Evropska komisija in države članice ta dogovor predstavljajo kot pomembno sporočilo enotnosti.
Nadaljevanje podpore Ukrajini
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je poudarila, da bodo Ukrajini dali »vse, kar potrebuje, da zdrži«, dokler Rusija ne ugotovi, da vojna nima smisla. Tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen je napovedala nadaljnjo krepitev pomoči Kijevu.
»Orbana ne bodo pogrešali«
Potem ko je pred dnevi vplivni bruseljski portal Politico Janšo uvrstil na ozek seznam novih zdraharjev, ki bi lahko prevzeli Orbanovo vlogo v EU, je v oddaji ZiB 2 na avstrijski državni televiziji ORF nekdanji avstrijski diplomat in bivši direktor Diplomatske akademije Emil Brix podal širšo oceno dogajanja: »Orbana v EU zagotovo ne bodo pogrešali. Ne vemo pa, ali se ne bodo pojavili novi orbani.« S tem je Brix nakazal na možnost, da bi evroskeptične vlade, ki blokirajo odločitve, v prihodnje lahko nastale tudi v drugih državah članicah: izpostavil je Slovenijo in Bolgarijo z Rumenom Radevom.
Evropski svet: Soglasje kot trajna zavora
Brix vidi vzroke v sami strukturi EU. Moč odločanja danes močno ostaja v rokah evropskega sveta, medtem ko je komisija oslabljena. Pri ključnih vprašanjih velja načelo soglasja, kar vsaki posamezni državi članici dejansko podeljuje pravico do veta.
»Gre za izrazito politično zadevo,« je dejal Brix, »pri kateri države barantajo o prednostih in slabostih.« Orban je ta sistem spretno izkoriščal, »zagotovo pretirano, vendar to v osnovi predstavlja del procesa«.
Spor glede reform
Kljub ponavljajočim se blokadam Brix izrecno opozarja pred odpravo načela soglasja. To bi po njegovem mnenju »škodovalo koheziji Unije« in bi v skrajnem primeru lahko spodbudilo celo izstope iz nje. Namesto tega EU potrebuje boljše načine za doseganje enotnosti.
»Preučiti moramo, kako prepričati vseh 27 članic,« pravi diplomat. Hkrati pojasnjuje, da odločanje v EU traja dolgo prav zato, ker je potreben konsenz.
Tudi soglasnost lahko deluje
Da so odločitve kljub temu mogoče, po Brixovih besedah kaže vsakodnevna praksa v EU. Pri vprašanju Ukrajine so denimo Orbana »prosili, naj dvorano zapusti za kratek odmor za kavo«, da so lahko sprejeli odločitve brez njegove prisotnosti, je še pojasnil Brix.