Od leta 1990 je imelo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dvajset ministrov, od tega trinajst različnih, saj so nekateri to funkcijo opravljali v več vladah; Jože Osterc, Ciril Smrkolj, Franc But, Milan Pogačnik in Aleksandra Pivec v dveh, Dejan Židan celo v treh. MKGP je imelo tudi dva začasna ministra. Henrik Gjerkeš je vskočil za obdobje od 29. marca do 5. maja 2010, ko je premier Borut Pahor zaradi afere z bulmastifi in trgovanja s poslanskimi glasovi razrešil Milana Pogačnika in nato dobil košarico od več kandidatov, ki jim je ponudil to funkcijo. Nazadnje jo je z razširjenimi rokami sprejel Dejan Židan. Po razrešitvi Irene Šinko v odhajajoči Golobovi vladi je bil začasni kmetijski minister (od 13. oktobra do 2023 do 12. januarja 2024) tudi Marjan Šarec.
Potem so v Svobodi na ta položaj nepričakovano potisnili dotedanjo poslanko Matejo Čalušić, ki ob prevzemu mandata ni vedela, kakšno stopnjo izobrazbe ima. Predstavljala se je z lažno, univerzitetno namesto z visokošolsko strokovno agronomsko izobrazbo. Ko smo dr. Emila Erjavca z ljubljanske biotehniške fakultete vprašali, ali je pri njih pravilo, da študentje ne vedo, katere stopnje izobrazbo so dosegli, je odgovoril: »To bi morali vedeti. Gre za visokošolsko strokovno izobrazbo za kmetijsko prakso, ki ne da velike širine. Večina diplomantov dela na kmetiji, v trgovini, zadrugi, veliko jih dela tudi zunaj kmetijstva. S to izobrazbo ne moreš biti niti kmetijski svetovalec.«
Toda ta Erjavčeva ocena terja amandma in novelo. Dogajanje zadnjih dni je namreč pokazalo, da izobrazba Mateje Čalušić zadostuje tudi za to, da si kmetijska ministrica v odhajanju vzame pristojnost, da namesto ministrice za zdravje izda strokovno neusklajene prehranske smernice, čeprav so neposredno povezane s področjem javnega zdravja, ki je v domeni zdravstvenega ministrstva, in nikakor ne kmetijskega.
MKGP je v kadrovskem in organizacijskem razsulu
MKGP je v kadrovskem in organizacijskem razsulu, zato se v to ministrsko avanturo nekdo, ki se zaveda, kaj ga tam čaka, najverjetneje ne bi podal. Že omenjeni Emil Erjavec je junija 2024 v intervjuju za Dnevnikov Objektiv napovedal: »V prihodnje najbrž ne bo več nobenega kmetijskega ministra iz kmetijske stroke, ker te funkcije ne bo hotel sprejeti ali pa ji ne bo dorasel. Zato nas čakajo nadaljnji populizmi.«
Erjavčeva napoved se očitno uresničuje. V četrti Janševi vladi bo kmetijski minister Janez Cigler Kralj, vodja poslancev političnega trojčka, zbranega okoli NSi. Cigler Kralj je po izobrazbi politolog. V prejšnji Janševi vladi (v letih 2020–2022) si je »upal biti« minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (takrat so mu očitali predvsem slabo obvladovanje epidemije covida-19 v domovih za starejše), zdaj si bo upal voditi še kmetijski resor, ki je eden najzahtevnejših. Vmes (leta 2022) se je potegoval tudi za predsednika države. Prejel je 4,37 odstotka glasov in med sedmimi kandidati zasedel predzadnje mesto.
Nekateri so kmečke sadove zajemali s preveliko žlico
Nekaj kmetijskih izkušenj si je Janez Cigler Kralj nabral v letih od 2012 do 2020 kot strokovni sodelavec poslanske skupine NSi, tudi za področje kmetijstva. Seje parlamentarnih odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skrbno spremljal. Nanje je, kot uradniški molj, prihajal z gorami dokumentov. Toda tisti, ki ga bolje poznajo, ocenjujejo, da se je Janez Cigler Kralj od takrat spremenil. Prva ministrska funkcija naj bi mu močno »stopila v glavo«, v novi Janševi vladi pa naj bi bil pripravljen sprejeti vodenje katerega koli resorja, samo da bo minister.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na videz mikavno. Vanj se, predvsem iz Bruslja, stekajo obilne količine denarja, ki pa ga je treba oziroma bi ga bilo treba deliti pregledno in pošteno. Tudi brezplačnih jedi in tekočih zadev s kmetij, prav tako priložnosti za kmečki turizem ima kmetijski minister na vsakem koraku na pretek. Toda nekateri, denimo Aleksandra Pivec in Jože Podgoršek, ki so te sadove zajemali s preveliko žlico, so morali s položaja oditi predčasno …