Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike z različnih področij, tudi gospodarstva.
"Izzivov na področju energetike ni nič manj kot na drugih področjih - veliko jih je. Lahko razpravljamo o cenah energije za gospodinjstva in industrijo, o omrežnini, milijonskih naložbah, pomanjkanju kadra, energetski in kibernetski varnosti, kompleksnosti mednarodnih odnosov in kritičnih dobavnih verigah," je povedala izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS) Ana Vučina Vršnak.
Za EZS ostaja v ospredju zanesljiva ter trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo. Po njenem mnenju bi morala vsaka vlada zanesljivost oskrbe z energijo in čim višjo samozadostnost pri proizvodnji elektrike uvrstiti v vrh svojih prioritet, pri tem pa nobenih virov ne a priori izključiti.
Pri tem ima EZS v mislih izkoriščanje vodne energije na vseh rekah in jedrsko energijo. "Če bo naslednja vlada mislila resno z nadaljnjim izkoriščanjem jedrske energije in bo presodila, da za to potrebujemo referendum, naj ga izvede takoj na začetku mandata," je pozvala.
Od prihodnje vlade pričakuje, da bo tudi v luči višjih cen plina in elektrike v Evropi po uvedbi sankcij proti Rusiji ter dvotretjinski odvisnosti EU od tujih dobaviteljev v energetiki načrtovala kar se da optimalno izrabo vseh lastnih energetskih virov. Pri tem naj k sodelovanju pritegne lokalne skupnosti in odjemalce, ki naj ne bodo nagrajeni le za svojo energetsko učinkovitost, ampak tudi "treznost".
V EZS še poudarjajo, da bo prihodnost energetike zahtevala usklajeno delovanje države, gospodarstva in izobraževalnega sistema ter da bo energetski prehod uspešen le s strokovno podkovanimi in motiviranimi ljudmi v državni upravi in energetskem sektorju.
V nevladni organizaciji Umanotera so med ključnimi izzivi izpostavili transparentno odločanje o novi jedrski elektrarni v Krškem (Jek 2). "Politična odločitev o novi jedrski elektrarni mora temeljiti na zanesljivih študijah in transparentnosti, po možnosti z izvedbo zakonodajnega referenduma. Pred politično odločitvijo je treba druge procese - državni prostorski načrt, razpis, gradbeno dovoljenje - začasno ustaviti, da se izognemo politiki izvršenih dejstev," so povedali.
V nevladni organizaciji Focus pa poudarjajo, da je nujno čim prej izvesti neodvisno in recenzirano študijo različnih scenarijev razvoja elektroenergetskega sistema ter vzpostaviti zakonodajni okvir za sistemsko spodbujanje energetskih skupnosti z enostavnejšimi postopki, stabilnimi ekonomskimi pogoji in prednostnim priključevanjem na omrežje.
Dodajajo, da je treba do leta 2029 vzpostaviti zakonsko pravico državljanov do zagotovljenega dostopa do osnovnih energetskih storitev in potreb, kot sta ustrezno toplo in razsvetljeno stanovanje ter zagotavljanje delovanja osnovne električne in elektronske opreme. Poleg tega je od začetka mandata treba učinkovito izvajati socialni načrt za podnebje in zagotoviti vsaj 50-odstotno državno sofinanciranje načrta, so še navedli v Focusu.