Po rezultatih ankete, ki so jo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) izvedli aprila na vzorcu 56 srednje velikih in velikih podjetij iz glavnih gospodarskih panog, je zamude pri dobavah v zadnjih 30 dneh zaznalo približno 50 odstotkov podjetij. Dodatnih 25 odstotkov jih poroča o delni ali popolni nedosegljivosti posameznih surovin in polizdelkov, so v zbornici povedali na današnji novinarski konferenci.
Poleg težav pri dobavah se kriza najhitreje in najmočneje kaže v povečanju stroškov. "Kar 86 odstotkov podjetij zaznava močan pritisk na cene energentov, 78 odstotkov na transportne storitve, več kot 50 odstotkov pa tudi na petrokemične proizvode," je dejal glavni ekonomist in vodja analitike GZS Bojan Ivanc.
Opozoril je, da podjetja višjih stroškov večinoma ne morejo v celoti prenesti v prodajne cene. Posledično se pritisk po njegovih besedah neposredno preliva v marže in ogroža finančno vzdržnost poslovanja podjetij.
Podjetja se na razmere po izsledkih raziskave med drugim odzivajo z iskanjem drugih dobaviteljev, spremembami cenikov, zamiki naložb, povečevanjem zalog in prilagajanjem transportnih poti. Skoraj polovica podjetij že odlaga glavne razvojne naložbe, kar ima lahko dolgoročnejše posledice za rast in produktivnost, so opozorili v zbornici.
Kljub drastičnim vhodnim podražitvam tržne blokade preprečujejo ekstremne skoke končnih cen. Najverjetnejša splošna podražitev izdelkov in storitev bo zato po oceni GZS od sedem- do devetodstotna.
Kot največja tveganja v prihodnjih šestih do dvanajstih mesecih podjetja izpostavljajo izgubo konkurenčnosti, dodatne stroškovne pritiske, možnost zastojev v proizvodnji in likvidnostne izzive. Od države pričakujejo hitro in učinkovito, ciljno usmerjeno pomoč.
Kot je pojasnil Ivanc, slovensko gospodarstvo bolj kot neposredne subvencije (te je kot glavni ukrep navedlo 29 odstotkov vprašanih) potrebuje hitro regulativno razbremenitev, ki bi olajšala prilagajanje poslovanja. To je kot glavni ukrep navedlo 69 odstotkov vprašanih.
K hitri pomoči je pozvala tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. "Ne gre namreč več le za tveganja, temveč že za zelo konkretne motnje," je poudarila. Tudi zato je po njenih besedah nujno, da Slovenija čim prej dobi operativno, stabilno in razvojno naravnano vlado.
Ta bo morala pripraviti tudi celovit sveženj ukrepov za dolgoročnejše izboljšanje poslovnega okolja, so prepričani v zbornici. Od nove vlade že v prvem letu mandata pričakujejo nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, pri čemer lahko kot izhodišče uporabi njihov desetletni razvojni program Made in Slovenia 2035.