Kot so za STA navedli v GZS, zvišanje carin na uvoz jekla v EU podpirajo, saj tuji proizvajalci ustvarjajo cenovni dumping. "To je bilo tudi pričakovano, saj številne jeklarne z najboljšo tehnologijo in nizkim ogljičnim odtisom v Evropi ustvarjajo izgubo iz osnovnega poslovanja, kar ne omogoča dolgoročne solventnosti," so opozorili.
Verigo vrednosti v jeklarstvu je treba po njihovih besedah ohraniti tudi zaradi tveganj in krepitve naložb na področju obrambe. "Zavedamo se, da to pomeni tudi nekoliko višje proizvodne stroške za določene industrije, kot sta proizvodnja avtomobilov in strojev in gradbeništvo. Vseeno pa prednosti tega ukrepa odtehtajo slabosti," so dodali.
Neučinkoviti ukrepi
V Siju so navedli, da so se dosedanji ukrepi na tem področju izkazali kot neučinkoviti za zajezitev uvoza iz tretjih držav, saj je evropska jeklarska industrija še vedno pod močnim pritiskom.
"Če potegnemo vzporednice z ZDA, ugotovimo, da je 50-odstotnim carinam uspelo potisniti domačo jeklarsko industrijo nazaj v dobičkonosnost, obenem pa omogočajo uvoz tistih proizvodov, ki se lokalno ne proizvajajo v zadostnem obsegu. Med njimi so tudi naši proizvodi," so zapisali.
Ukrepi EU bodo sicer milejši kot ameriški, saj bo EU določila uvozne kvote brez carine, ne predvideva pa izvzetij, s čimer bo onemogočila izogibanje carinam z napačnim označevanjem izdelkov, so izpostavili.
Ocena učinkovitosti carin
Predlog sveta EU in evropskega parlamenta vključuje tudi redne preglede učinkovitosti carin v luči razvoja trga in njihov sprotno prilagajanje tržnim razmeram, kar v Siju prav tako ocenjujejo kot pozitivno. V prihodnosti bo namreč lahko preprečilo nenadne prekinitve dobavnih verig ali nenadne skoke cen zaradi pomanjkanja ponudbe ali presežka povpraševanja.
Takšen pristop je po njihovih besedah dobrodošel tudi zaradi množice različnih dobavnih verig in vrst jekel, saj bo EU skupine jekel, ki bodo še naprej pod močnimi cenovnimi pritiski zaradi poceni uvoza, reševala z omenjenim sistemom pregledov delovanja carin in njihovim prilagajanjem. Obenem bodo lahko države članice posegle po dodatnih protidumpinških ukrepih.
Kvote
Predstavniki držav članic EU in evropskega parlamenta so v pogajanjih, ki so se v ponedeljek končala z dogovorom, večinoma ohranili predlog evropske komisije iz oktobra lani. Tako bo kvota za brezcarinski uvoz znašala 18,3 tone na leto, kar je 47 odstotkov manj od kvote za leto 2024. Pri določitvi nove kvote so v Bruslju upoštevali leto 2013, ko se je fenomen tako imenovanih presežnih proizvodnih zmogljivosti oziroma zalog jekla začel razvijati.
V okviru dogovora so pogajalci določili tudi, kolikšen del kvote bo veljal za posamezno tretjo državo. Te bodo veljale za uvoz jekla iz vseh držav, razen za članice Evropskega gospodarskega prostora Norveško, Islandijo in Liechtenstein.
Na uvoz, ki bo presegal kvoto, bodo od 1. julija namesto 25-odstotnih veljale 50-odstotne carine.
