Ustavno sodišče danes v poletnem času izjemoma zaseda na seji. Tema? Zahteva konfederacije sindikatov javnega sektorja in drugih za oceno ustavnosti sklepa državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Zakon, ki je bil sprejet po tako imenovani omnibusni tehniki in je posegel hkrati v kar deset področnih zakonov, med drugim vsebuje vrsto členov o davkih in drugih obveznih dajatvah, o katerih po 90. členu ustave referenduma ni dopustno razpisati. Kar je tudi argument zagovornikov proti referendumu.
Na drugi strani zakon, kot opozarjajo sindikati, vključuje številne vsebine, o katerih bi državljani morali imeti pravico odločati neposredno, omnibus tehnika pa je bila po njihovem mnenju zlorabljena kot poseg v pravico do referenduma. Na to je v parlamentarni proceduri v mnenju k zakonu med drugim opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, a poslanci SDS, trojčka okoli NSi, Demokratov in Resnice, ki so glasovali za, tega niso upoštevali.
Pravni strokovnjaki imajo sicer v luči odločitve različna pričakovanja in mnenja, so si pa enotni, da je pred ustavnimi sodniki pravcati gordijski vozel. Če bi zaradi vključenih določb o davkih odločili, da referendum ni dopusten, bi to pomenilo poseg v pravico do referenduma, kar bi lahko stranke razumele tudi kot napotek, da v primerih sporne zakonske materije vanjo vnesejo kakšno davčno določbo in s tem onemogočijo odločanje ljudstva.
Kršitev pravice do referenduma
Po poročanju N1 obstaja tudi možnost, da bi zaradi omnibusne tehnike in združevanja vsebin z različnih področij sodniki zakon ocenili kot neustaven, ob tem pa bi državnemu zboru naložili, da interventni zakon razbije na dva zakona: v enem bi bili členi, o katerih bi bil referendum mogoč, v drugem pa določbe, o katerih referendumsko odločanje po ustavi ni dopustno.
O tem, kam bi lahko šla odločitev, smo sicer na Dnevniku poročali že pred časom. Ustavni pravnik Saša Zagorc je menil, da bi lahko ustavni sodniki dopustili izvedbo zakonodajnega referenduma. Kot opozarja, se ustavno sodišče v primeru presoje sklepa o nedopustnosti referenduma ne bo spraševalo, ali je zakon po svoji vsebini skladen z ustavo ali ne, ampak bo v ospredju predvsem vprašanje opustitve neposredne demokracije. Je pa poudaril, da ustavnosodne prakse posebej glede »mešanih« zakonov, ki vsebujejo tudi davčne določbe, v Sloveniji praktično še ni. Zato tudi ni jasnega odgovora, kako bi sodišče odločilo.
Pravnik Rajko Pirnat je glede vprašanja o dopustnosti referenduma poudaril, da zakon, ki hkrati ureja vprašanja, o katerih je dopustno izvesti referendum, in vprašanja, o katerih to ni mogoče, pomeni kršitev ustavne pravice do referenduma. Primerjalno je spomnil na primer iz leta 2021 in sporno določbo iz šestega protikoronskega zakona, ki je urejala podaljševanje akreditacij visokošolskim zavodom.
Takratna opozicija je temu delu zakona oporekala že v fazi sprejemanja, saj da ne sodi med interventne ukrepe za omilitev posledic epidemije covida-19. Volilcem pa je bilo tedaj s sprejetjem sklepa DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma tudi onemogočeno, da bi na zakon vložili zahtevo za razpis referenduma.
Na pobudo za oceno ustavnosti so nato takrat ustavni sodniki izvajanje te določbe najprej zadržali, pozneje pa razveljavili. Po domače povedano? »Ta določba sploh ne bi smela biti takrat vključena v ta zakon, zato bi bilo o takšni rešitvi dopustno razpisati referendum, zaradi česar jo je ustavno sodišče pozneje tudi razveljavilo. V sedanjem primeru je situacija sicer nekoliko drugačna, ampak po analogiji bi lahko s pobudo za oceno ustavnosti podobno izpodbijali določbe, za katere pa bi bil lahko razpisan referendum. Torej tiste, ki se ne nanašajo na davke ali prispevke,« je razložil Pirnat. Ali bo sodišče obravnavo zahteve za ustavno presojo zaključilo že danes, sicer ni gotovo.
Zakon za najpremožnejše
V sindikalnih centralah v zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.
Kaj so očitki zakonu? Poleg tega, da je bil zakon sprejet mimo socialnega dialoga in da z izjemo ukrepov nižjega DDV za osnovna živila in del energentov v luči energetske krize sploh ni interventen, kritiki očitajo, da največ prinaša (naj)premožnejšim. S socialno kapico pri 7500 evrih bruto se recimo nagrajuje odstotek najbolje plačanih, upokojenci, espejevci in zaposleni bodo vzporedno deležni bistveno manjših učinkov. Ob tem je pri znižanju DDV na nekatera osnovna živila vprašanje, ali bodo šli učinki ukrepa v žepe kupcem ali trgovcem. Primer iz Hrvaške kaže, da v žepe slednjih. Podobno je pri znižanju davčne obremenitve pri oddajanju nepremičnin.
Posebej sporna je tudi proračunska luknja, ki jo vrta zakon in ki pod črto najbolj koristi (naj)premožnejšim, s tem ko med drugim za manj kot odstotek zaposlenih uvaja razvojno kapico pri 7500 evrih bruto plače ter nekatere rešitve na področjih malega gospodarstva, pokojnin, dolgotrajne oskrbe, davkov, socialnih prispevkov in znižanja DDV.
Ministrstvo za finance je ocenilo, da predlog pomeni več kot milijardo evrov manj v proračunu, posega v socialne blagajne, ki jih država že sicer letno krpa z več kot milijardo davkoplačevalskega denarja, in hkrati prinaša večje odhodke. Fiskalni svet je medtem učinke ocenil malce skromneje na 900 milijonov evrov minusa, predlagatelji pa na 571 milijonov evrov.
Pri čemer so pojasnila fiskalnih učinkov slednjih v predlogu zakona očitno pomanjkljiva, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki med drugim poudarja, da so nekatere rešitve lahko tudi ustavno sporne. Z vidika tehnike sprejema zakona pa je samo po sebi sporno to, da omnibusni zakon posega v kar deset drugih zakonov, in sicer brez ustreznih pojasnil, zakaj je to nujno potrebno. Na to, da je bil zakon pripravljen na hitro in slabo, kaže tudi dogajanje v času sprejemanja zakona: predlagatelji so v proceduri predlagali številne svoje popravke, nato pa so vse svoje amandmaje v celoti umaknili v želji, da bi lahko predlog čim prej sprejeli.