Predsednik fiskalnega sveta je v torek obiskal državni zbor. Gostitelj je bil predsednik Zoran Stevanović. Davorin Kračun mu je predal letno poročilo. »Predaja poročila je običajen letni ritual, s tem da se je tokrat zgodila prvič pod novo sestavo parlamenta,« pravi Kračun. Ob tej priložnosti je Stevanovića seznanil z javnofinančno situacijo, pri čemer se je naslonil na sveže poročilo fiskalnega sveta, ki je bilo objavljeno tik pred obiskom državnega zbora. Ugotovitve in napovedi v njem so predvidljivo nespodbudne; razmere so se slabšale tudi v prvi polovici leta.
Primanjkljaj celotnega sektorja država je v prvem četrtletju znašal 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za 0,6 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Razpoložljivi podatki za drugo četrtletje nakazujejo podobna gibanja. »Po večini projekcij naj bi se celoletni primanjkljaj gibal okoli treh odstotkov BDP, kar je eden izmed kriterijev za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja po pravilih EU,« opozarja fiskalni svet.
Začrtani ukrepi koalicije bi podvojili primanjkljaj
Hkrati obstaja utemeljeno tveganje, da bo minus še globlji. To nakazujejo polletna realizacija državnega proračuna in predvideni učinki zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejela koalicija vlade Janeza Janše. V fiskalnem svetu so izračunali, da bi zakon poglobil primanjkljaj za okoli en odstotek BDP. K temu je mogoče prišteti še negativne učinke napovedanih ukrepov iz koalicijske pogodbe. Tisti, ki jim je mogoče oceniti (ne)posredne javnofinančne učinke – takšnih ukrepov je le desetina – bi primanjkljaj poglobili še za več kot dva dodatna odstotka BDP.
Ključni razlog dosedanjega povečanja javnofinančnega primanjkljaja je rast javne porabe. Odhodki so se na medletni ravni povečali za kar 12,3 odstotka. »Visoka rast tekoče porabe je pretežno posledica spremembe plačnega sistema in zakonsko določenih rednih usklajevanj pravic. K njej pomembno prispevajo tudi številni diskrecijski ukrepi, sprejeti v zadnjih letih,« poroča fiskalni svet.
Ob tem se manevrski prostor državnega proračuna zmanjšuje ob povečevanju transferjev v druge blagajne javnega financiranja, katerih financiranje postaja vedno zahtevnejše. Visoka ostaja tudi rast investicijske porabe; na državni ravni jo letos spodbujata predvsem zaključevanje načrta za okrevanje in odpornost ter okrepljeno črpanje kohezijskih sredstev. Porabo povečujejo tudi občine, kar je mogoče pripisati vlaganjem pred bližajočimi se lokalnimi volitvami.
Iz še večje godlje nas vlečejo prihodki DDV
Še globlji primanjkljaj so letos preprečila boljša makroekonomska gibanja, posledica katerih je 8,4-odstotna medletna rast prihodkov. Za približno polovico te rasti so odgovorni višji prihodki od DDV, rast katerih se vztrajno krepi od druge polovice lanskega leta. Poskočili so tudi prilivi iz davka na dohodek pravnih oseb. Pozitiven učinek ima še nekoliko višja inflacija.
Državni proračun je imel v prvi polovici leta primanjkljaj v višini 1,2 milijarde evrov. To je za okoli polovico več kot v enakem obdobju lani in več kot polovica primanjkljaja, predvidenega po veljavnem proračunu za letošnje leto. Obstaja tveganje, da bo letni primanjkljaj zaradi običajnega povečanja v drugi polovici leta še večji od predvidenega, opozarja FS.
Šircelj je že napovedal rebalans proračuna
S premierjem Janezom Janšo in predstavniki ministrstva za finance se je Kračun srečal že sredi junija. Vlada je zatem sporočila, da se zaveda pomena zagotavljanja vzdržnih in predvidljivih javnih financ, zato je v koalicijsko pogodbo zapisala, da morajo biti vsi ukrepi in predlogi, ki povečujejo odhodke ali zmanjšujejo prihodke, pripravljeni tako, da ne ogrožajo fiskalne vzdržnosti. Napovedala je tudi rebalans proračuna, pri čemer bo dinamika zniževanja primanjkljaja po besedah ministra Širclja odvisna tudi od javnofinančnih posledic interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki še ni bil uveljavljen.
Šircelj pričakuje, da bodo natančne izračune in projekcije predstavili prihodnji teden, že zdaj pa zaznava velika odstopanja pri odhodkih glede na pretekla leta, je danes poročala STA. Primerjava med prvimi petimi meseci letos in lani po njegovih besedah kaže na enormno povečanje odhodkov v višini 1,5 milijarde evrov. »To ni bila praksa v preteklih letih, tudi ne v tistih letih, ko so bile volitve,« je poudaril finančni minister.