Davčna razbremenitev prebivalstva in gospodarstva je bila ena pomembnejših predvolilnih obljub aktualne koalicije. Še preden je delo začela nova vlada, so v trojčku okoli NSi, Demokrati in Resnica pohiteli s spornim omnibusnim interventnim zakonom, v katerega so vključili tudi več davčnih sprememb, a se jim račun, da se bodo na tak način izognili morebitnemu referendumskemu odločanju, ni izšel. Ali se bodo predvidene zakonske rešitve uveljavile, bo tako v rokah volilcev. Vendar pa davčni ukrepi iz interventnega zakona niso edini ukrepi na davčnem področju, ki jih načrtuje vlada. Analiziramo, kakšne spremembe se obetajo.
1. Kaj je napovedala Janševa koalicija?
V koalicijski pogodbi so navedene precej konkretne davčne razbremenitve. Med drugim je predviden postopen dvig splošne dohodninske olajšave, ukinitev 50-odstotnega najvišjega dohodninskega razreda in združitev z naslednjim razredom pri 40 odstotkih. Uvedli bi 3000 evrov posebne olajšave za mlade do 29 let in družinsko dohodnino. Za razbremenitev visoko usposobljenih in produktivnih kadrov so napovedali uvedbo razvojne kapice v višini 2,5- do 3-kratnika povprečne plače. Pogodba predvideva tudi pavšalno obdavčitev za izbrane panoge, pri čemer bi bil prag letnih prihodkov 350.000 evrov, in določene davčne olajšave. Pa tudi uvedbo znižanja obdavčitve stanovanjskih najemnin za dolgoročno oddajo.
2. Kaj je koalicija že uzakonila v interventnem zakonu, ki pa (še) ne velja?
V nasprotju z nekaterimi pričakovanji v interventnem zakonu ni ukrepov v smeri razbremenitev dela pri dohodnini, ki bi vsem zaposlenim prinesli nekoliko višje neto plače. Je pa zakon prinesel razvojno kapico (omejitev prispevkov za plačilo prispevkov) za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrih bruto plače, kar bi trenutno učinkovalo na odstotek najbolje plačanih. Bistveno nižje prispevke bi plačevali tudi samozaposleni in kmeti s prihodki do 18.000 evrov bruto. Za upokojence in popoldanske s. p. se ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Za tako imenovane normirane podjetnike bi veljala 20-odsotna davčna stopnja in ugodnejša progresija priznanih normiranih odhodkov kot doslej (80 odstotkov do 100.000 evrov letnih prihodkov, 70 odstotkov do 120.000 in 40 odstotkov do 150.000).
Zakon tudi znižuje dohodnino na oddajanje premoženja v najem (s 25 na 15 odstotkov) ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine (5 odstotkov).
Z interventnim zakonom bi znižali DDV za 15 osnovnih živil na 5 odstotkov, DDV za energente pa začasno na 9,5 odstotka.
Uveljavitev zakona je zadržala pobuda sindikatov za razpis zakonodajnega referenduma, za katerega je državni zbor odločil, da je nedopusten, a je po pritožbi ustavno sodišče odločilo drugače. Presodilo je, da zakon ni zgolj davčni zakon, saj vsebuje tudi pomembne določbe s področij delovnega prava, zdravstva, socialnih zavarovanj in pokojnin. Zato je referendum dopusten.
3. Kaj koalicija načrtuje zdaj?
Če bo zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma in bodo nato volilci na referendumu zakon zavrnili, koalicija enakih ukrepov ne bo smela sprejeti še najmanj eno leto.
Toda to še ne pomeni, da se bo vlada v primeru padca interventnega zakona odpovedala svoji davčni agendi, bo pa prišlo do zamude. Pričakovati je, da bo določene rešitve koalicija poskušala sprejeti ponovno, tokrat v ločenih novelah zakonov, oziroma da bo sprejela nove ali preoblikovane.
To je nakazal nedavni sestanek fokusne skupine za davke v okviru strateškega sveta za gospodarstvo, ki je posvetovalni organ vlade.
Fokusna skupina, ki jo vodi davčni strokovnjak Ivan Simič, pripravlja več predlogov sprememb na davčnem področju, med drugim glede splošne davčne olajšave, dohodninske lestvice in davka od dohodkov pravnih oseb. Vse podrobnosti še niso znane.
Najnižja dohodninska stopnja naj bi se denimo znižala z zdajšnjih 16 na 10 odstotkov, z ukinitvijo najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda pa bi razbremenili tudi tiste na vrhu lestvice. Splošno dohodninsko olajšavo bi z zdajšnjih 5500 evrov dvignili na 7000 ali 8000 evrov na leto. Po hitrem preračunu bi tisti z minimalno plačo na mesec dobili okoli 55 evrov več, tisti s povprečno plačo okoli 90 evrov neto, tistim z dvakratnikom povprečne plače pa bi ostalo okoli 100 evrov več.
Tovrstne razbremenitve dela v prihodnjem letu še ni realno pričakovati.
V skupini predlagajo tudi znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je zaradi poplavne obnove Golobova vlada dvignila za tri odstotne točke, na 22 odstotkov za pet let, do vključno leta 2028. »Nagibamo se k od 15 do 17 odstotkom, s tem da se določi najnižja efektivna stopnja pri nekje okoli desetih odstotkih zato, da vsi plačujemo davek od dobička,« je za RTV SLO dejal predsednik strateškega sveta za gospodarstvo Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus in državnega sveta.
4. Bistveno vprašanje: od kod denar?
Janševa koalicija torej želi hkrati več sto milijonov evrov vredne davčne razbremenitve (nižjo obdavčitev dela, nižje prispevke za najvišje plače, dodatne olajšave …), obenem pa ima ambiciozne načrte na drugih področjih ob tem, da je javnofinančna situacija že zdaj neugodna. V prvi polovici leta je konsolidirani primanjkljaj štirih javnofinančnih blagajn dosegel skoraj 1,2 milijarde evrov, državni proračun pa je sam ustvaril prav toliko minusa. Čeprav so bili prihodki višji, je ključno, da so odhodki rasli hitreje od prihodkov.
Zato bi bilo koristno videti celotno fiskalno konstrukcijo: koliko bi država izgubila zaradi načrtovanih davčnih razbremenitev in s čim bi to nadomestila. Tovrstnih izračunov finančnih učinkov nimajo še niti v strateškem svetu za gospodarstvo, jih pa pripravljajo. Marko Lotrič je poudaril, da je njihov cilj oblikovanje premišljenih rešitev, ki bodo povečale konkurenčnost slovenskega gospodarstva in hkrati upoštevale javnofinančne učinke. »Zato je pomembno, da predloge podkrepimo tudi z ustreznimi izračuni in jih oblikujemo v konkretne zakonske rešitve.«
Tudi finančni minister Andrej Šircelj je že večkrat poudaril pomen stabilnih in vzdržnih javnih financ ter spoštovanje fiskalnih pravil EU, kar pomeni javnofinančni primanjkljaj pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
5. Ali se obetajo novi davki?
Nova koalicija je v pogodbi zagotovila, da ne bo uvajala novih davkov, a s pomembno opombo – to bi vendarle lahko storila v primeru sočasne razbremenitve na drugih davčnih področjih z namenom ohranjanja skupne davčne obremenitve ter zagotavljanja stabilnega in predvidljivega davčnega okolja. Pridržala si je tudi možnost uvedbe obdavčitve posameznih dejavnosti glede na tržne razmere in primerljivo raven obdavčitve v državah EU, kjer obstaja utemeljen javnofinančni ali razvojni interes.
Finančni minister ni izključil možnosti zvišanja splošne 22-odstotne stopnje DDV za eno ali dve odstotni točki. Dvig DDV za eno odsotno točko bi v proračun prinesel približno 300 milijonov evrov.
Prav tako Šircelj ni skrival svojih pomislekov glede znižanja DDV na določena živila s sedanjih 9,5 na 5 odstotkov, kar predvideva interventni zakon, češ da se cene zaradi tega ukrepa ne bodo znižale, če že, pa minimalno, pač pa bi skozi višje marže profitirala kvečjemu trgovina, kar kažejo tudi mednarodne analize. Prihranek za povprečnega potrošnika bi bil v tem primeru zelo majhen, izpad za proračun pa velik (okoli 100 milijonov evrov).
Bi pa lahko po zamisli skupine za davke dobili petodstotni davek na promet s kriptovalutami. Davek, kakršnega je v preteklosti že načrtovala Janševa vlada, pa tudi Golobova, bi se plačal od vrednosti unovčenih valut v prejšnjem letu. Prvih 10.000 evrov bi bilo neobdavčenih. Koliko bi lahko iztržili s tem davkov, še ni jasno. Obdavčitev bi olajšala novost, ki že velja, in sicer mednarodna izmenjava informacij med davčnimi upravami o trgovanju s kriptovalutami. Vsi ponudniki transakcij s kriptovalutami morajo lokalnim davčnim upravam poročati o aktivnostih, davčne uprave pa se bodo obveščale med seboj.
Že iz koalicijske pogodbe je razvidno, da vlada izrecno nasprotuje uvedbi davka na (prazne) nepremičnine, prav tako ne razmišlja o prenovi sedanje zastarele in neučinkovite obdavčitve nepremičnin.