Zadeva se nanaša na pritožbo Kate Landika in drugih varčevalcev, ki so imeli stare devizne vloge pri Ljubljanski banki, njeni glavni podružnici v Sarajevu. Te vloge so bile v skladu s predpisi Federacije BiH prenesene na tako imenovane privatizacijske račune. Varčevalci so pred ESČP uveljavljali kršitev pravice do mirnega uživanja premoženja.
Sedemčlanski senat ESČP je marca soglasno odločil, da Slovenija njihovih pravic ni kršila. Pri tem je pritrdil argumentom slovenske strani, da se okoliščine primera razlikujejo od zadeve Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Severni Makedoniji, v kateri je ESČP leta 2014 državam naslednicam nekdanje Jugoslavije naložilo ukrepe za rešitev vprašanja nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke.
Po navedbah ministrstva je ESČP ugotovilo, da v zadevi Landika v nasprotju z zadevo Ališić stare devizne vloge niso bile več na računih Ljubljanske banke, temveč so bile prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH. Zato po presoji sodišča niso bile predmet obravnave v zadevi Ališić.
Sodišče je ugotovilo tudi, da Slovenija ni odgovorna za poplačilo teh terjatev, saj so bile po ugotovitvah ESČP prenesene v skladu z zakonodajo Bosne in Hercegovine in brez sodelovanja Ljubljanske banke. Slovenija tako ni odgovorna za delovanje in pomanjkljivosti privatizacijskega sistema v BiH, navaja slovensko finančno ministrstvo.
Varčevalci so po marčni sodbi zahtevali, da zadevo ponovno obravnava veliki senat ESČP. O tem, ali bo zadevo prevzel veliki senat, je odločal petčlanski zbor sodnikov. Ta je presojal, ali zadeva odpira pomembno vprašanje glede razlage ali uporabe Evropske konvencije o človekovih pravicah oziroma pomembno vprašanje splošnega pomena. Zbor je zahtevo zavrnil, zato je marčna sodba postala dokončna.
Na ESČP naj bi bilo sicer vloženih okoli 60 pritožb, ki se nanašajo na enako problematiko. Po oceni ministrstva bi lahko sodišče v drugih podobnih primerih odločilo enako kot v zadevi Landika oziroma pritožbe razglasilo za nedopustne.
Na ministrstvu za finance odločitev ESČP pozdravljajo in ocenjujejo, da bi lahko z njo zaključili postopke pred tem sodiščem glede »starih« deviznih vlog. Slovenija bo po navedbah ministrstva tudi v prihodnje vztrajala pri čimprejšnji ureditvi odprtih nasledstvenih vprašanj, predvsem pravični razdelitvi pravic in obveznosti nekdanje SFRJ med države naslednice, v skladu s Sporazumom o vprašanjih nasledstva.