Potem ko je strokovno in drugo zainteresirano javnost v zadnjih dneh vznemiril osnutek predloga zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu, je minister za zdravje Tadej Ostrc skušal kritične odzive pomiriti s pojasnilom, da gre le za »delovno gradivo, ki povzema različne pobude deležnikov« in ki ga strokovno še niso obravnavali. Zatrdil je, da ne gre za stališče ministra ali uradno odločitev ministrstva.
Predlogi »iz učbenika industrije«
Njegove izjave so odprle vprašanja, kdo so omenjeni deležniki, pa tudi, kako in zakaj so se tovrstne pobude sploh znašle v delovnem gradivu ministrstva za zdravje. Na ministrstvu nam tega še niso pojasnili, po neuradnih informacijah je gradivo nastalo mimo zaposlenih, ki se na ministrstvu ukvarjajo z javnim zdravjem, ministra pa je medtem že zapustila tudi vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za javno zdravje Nataša Vidnar. Je pa minister zanikal lobistične stike s predstavniki alkoholne in tobačne industrije in dodal, da vse lobistične stike striktno prijavljajo komisiji za preprečevanje korupcije.
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da v Ostrčevem mandatu niso bili prijavljeni tovrstni lobistični stiki. Toda to še ne pomeni nujno, da neformalnih stikov ni bilo.
»Sodeč po nekaterih izjavah ministra in predlogih ukrepov, ki so se znašli v delovnem gradivu, lahko glede na lastne izkušnje dela pri različnih zakonih s področja javnega zdravja rečem, da so tako rekoč iz učbenika industrije,« je za Dnevnik komentirala Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki se med drugim ukvarja z javnim zdravjem mladih in preventivnim delovanjem na tem področju. Kot opozarja, je zelo problematično, da ministrstvo ne razkriva, kdo je pripravil osnutek oziroma delovno različico, sploh ker je prav javno zdravje eno od področij, kjer je industrija že tako in tako močna in vplivna. »Če odločevalci ne želijo povedati, kdo so morebitne (interesne) skupine, ki sodelujejo pri pripravi pomembnih politik, potem je to znamenje za alarm, ki vzbuja velik sum. Sodelovanje obeh industrij pri oblikovanju politik po opozorilih Svetovne zdravstvene organizacije – na področju tobaka pa tudi okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (FCTC) – predstavlja pomembno tveganje za konflikt interesov in je zato ključno zavračanje takega partnerstva.«
Urniki po meri bencinskih servisov
Nekatere predvidene spremembe glede prodaje alkohola – odprava veljavne prepovedi prodaje alkohola med 21. in 7. uro na bencinskih servisih in v trgovinah ter odpravo prepovedi prodaje žganih pijač pred 10. uro v gostinstvu – bi šle na roko predvsem bencinskim servisom, ki so odprti tudi v nočnem času. V Petrolu so se jasnim odgovorom na naša vprašanja, kako se opredeljujejo do predlogov in ali so sodelovali v morebitnih pogovorih z ministrstvom na to temo, izognili. »V Petrolu kot gospodarski družbi redno spremljamo razvoj zakonodajnega okolja in vse zakonodajne spremembe, ki lahko vplivajo na naše poslovanje, vendar predmetnega osnutka predloga za zdaj ne moremo komentirati.«
Da bi lahko bili v ozadju prav interesi Petrola, je v svojem zapisu na facebooku namignil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, v čigar mandatu je bila sprejeta obstoječa zakonodaja, ki je med drugim onemogočila nočno prodajo alkohola v trgovinah in na bencinskih servisih. »Glavni dobičkar bo najbogatejši Slovenec Dari Južna, ki bo na svojih črpalkah lahko vse noči prodajal alkohol. Mu oblast plačuje predvolilne usluge ali pa si bo z njim delila dobiček?« se je vprašal Keber. V Petrolu njegove izjave niso želeli komentirati.
V molk so se zavili tudi v družbi MOL Slovenija. Tudi v Shellu predlogov niso želeli komentirati, so pa zapisali, da »podpirajo samo tiste zakonodajne rešitve, ki temeljijo na strokovnih argumentih, so oblikovane v transparentnem postopku ter upoštevajo stališča vseh relevantnih deležnikov«. Hkrati zatrjujejo, da niti niso bili v stiku z ministrstvom niti niso sodelovali v tovrstnih razpravah. »Prav tako ministrstvu nismo posredovali nobenih predlogov ali pobud.«
V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, ki vključuje tudi združenja industrije alkoholnih pijač, na naša vprašanja še niso odgovorili, v Trgovinski zbornici Slovenije pa so zapisali, da osnutka novega zakona ne poznajo, zato ga še ne morejo komentirati. Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je za Televizijo Slovenija dejal, da druge države za strežbo alkohola pred 10. uro dopoldne nimajo tako strogih predpisov kot Slovenija, in predlagal, da bi se jim glede tega približali. »Potem točenja alkohola pred 10. uro na črno, kot se zdaj dogaja, ne bo več,« se je namesto za strožji nadzor zavzel za rahljanje predpisov.
Franc Frelih, prokurist in solastnik podjetja Dana, ki se med drugim ukvarja tudi s proizvodnjo alkoholnih pijač, je bil v odgovoru za Dnevnik jasen: »V našem podjetju nam na misel ne pride, da bi skušali vplivati na zakonodajo s ciljem, da bi prodali več alkohola.« V Pivovarni Laško Union, ki je v 100-odstotni lasti nizozemske družbe Heineken, pravijo, da podpirajo odgovorno in zmerno pitje ter si prizadevajo potrošnikom omogočati izbiro za različne priložnosti, tudi z vse širšo ponudbo pijač z nizko vsebnostjo alkohola in brez alkohola. »Pomemben del našega pristopa so tudi jasne informacije, ozaveščanje ter partnerstva, s katerimi prispevamo k naslavljanju škodljivega uživanja alkohola.« Morebitne zakonodajne spremembe razumejo kot del širše razprave o odgovornem uživanju alkohola in javnem zdravju. »Menimo, da je pomembno, da so predmet strokovne obravnave in dialoga z relevantnimi deležniki. Z Ministrstvom za zdravje o konkretnih predlogih nismo komunicirali. Glede na razpoložljive informacije, da gre za delovno gradivo, pričakujemo nadaljnjo strokovno obravnavo.«
Tudi v osnutku delovnega gradiva, ki je v javnost ušlo z ministrstva za zdravje, minister pa zdaj išče žvižgača, ki naj bi ga posredoval javnosti, se je znašla dikcija »odgovorno pitje alkohola«.
Stike z ministrstvom zanikajo
Vprašanja smo naslovili tudi na predstavništva tobačne industrije v Sloveniji.
Iz podjetja Philip Morris Ljubljana, ki je povezana družba Philip Morris International, so nam odgovorili, da podpirajo ukrepe, namenjene preprečevanju začetka kajenja, zaščiti mladoletnikov in spodbujanju kadilcev k opustitvi kajenja. »Ne zagovarjamo oslabitve ukrepov, namenjenih zaščiti nekadilcev pred cigaretnim dimom. Naša prednostna naloga je pospešiti prehod s cigaret na znanstveno utemeljene brezdimne alternative za polnoletne kadilce, ki bi sicer nadaljevali kajenje.« Za cigarete, pri katerih prihaja do gorenja, bi po njihovem morali veljati najstrožji regulativni ukrepi, »medtem ko bi morali biti brezdimni izdelki regulirani na način, ki upošteva njihove drugačne značilnosti in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe, vključno z ukrepi za preprečevanje dostopa mladoletnikov«. Pravijo, da Philip Morris Ljubljana ni sodeloval pri nastanku predloga, prav tako njihovi predstavniki niso imeli nobenih pogovorov z ministrstvom za zdravje glede priprave tega osnutka.
Hkrati menijo, da je pri obravnavi politik, ki vplivajo na polnoletne kadilce in javno zdravje, pomemben odprt in transparenten dialog med oblikovalci politik, strokovnjaki za javno zdravje, znanstveno skupnostjo, industrijo in drugimi ustreznimi deležniki.
V Tobačni Ljubljana, ki je del tobačne družbe Imperial Brands PLC, in družbi JTI Ljubljana, ki je del tobačne multinacionalke Japan Tobacco International (JTI), na naša vprašanja niso odgovorili.
Minister Ostrc je nazadnje zatrdil, da veljavni zaščitni ukrepi na področju tobačnih in nikotinskih izdelkov, kot je kajenje v zaprtih prostorih, ostajajo. Po drugi strani pa, da morajo ukrepe na področju alkohola preveriti in v praksi pogledati, ali delujejo.
Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma, ocenjuje, da bi predlogi glede tobačne zakonodaje utegnili biti nekakšna dimna zavesa za preusmerjanje pozornosti, da bi se javnost ukvarjala z najbolj alarmantnimi predlogi, v ozadju bi tako lažje sprejeli nekatere prav tako sporne ukrepe, med drugim odpravo nočne omejitve prodaje alkohola in odpravo omejitev glede točenja alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah izven pouka. To predvideva tako poslanski zakon koalicije, ki je že v parlamentarni obravnavi, kot tudi osnutek zakona o preventivi. »V nevladnih organizacijah, ki se ukvarjamo z javnim zdravjem, smo zelo razočarani nad ministrom. Tudi prejšnje oblastne garniture so imele določene ideje, ki so jih bolj ali manj uspešno skušale spraviti skozi, vendar tega nikoli niso tako odkrito počele prek ministrstva za zdravje. Ministri in ministrstvo za zdravje so se vedno distancirali oziroma strokovno nasprotovali spornim ukrepom, v tem primeru pa imamo občutek, kot da je ministra nastavila industrija.«