V nedeljo bo na voliščih po vsej Sloveniji referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Naknadni zakonodajni referendum, ki je bil razpisan na zahtevo SDS, podprto z več kot 40.000 podpisi volilcev, bo obsegal eno samo vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. januarja 2025?« Ob tem smo se še enkrat ozrli na ozadje tega zakona.
Kaj določa novi zakon?
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti podrobno določa merila in druge pogoje za pridobitev dodatka k pokojnini umetnic in umetnikov, ki so s svojim delom trajno prispevali k slovenski kulturi in družbi – ter za to prejeli najvišje nacionalne nagrade. Višina dodatka bi bila določena na osnovi razlike med pokojnino upravičenca in zneskom najvišje starostne pokojnine.
Zakaj naj bi bil zakon potreben?
Vprašanje podeljevanja dodatkov k pokojninam na področju umetnosti in kulture še vedno ureja »stari« zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge; ta je bil sprejet leta 1974, danes pa velja za zastarelega in pomanjkljivega. Obstoječi zakon sicer ni vezan izključno na področje umetnosti, temveč izredne dodatke k pokojninam določa širše in na splošno – osebam, ki imajo »posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture ali druge dejavnosti« ter izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se sme skladno s tem zakonom »izjemoma priznati in odmeriti višja pokojnina, kot bi jim pripadala po splošnih predpisih«. Pri tem se šteje, da imajo posebne zasluge na nekem družbenem področju tisti, ki so »s svojim ustvarjalnim delom dosegli izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve«, še posebno če so za svoje dosežke prejeli najvišja priznanja v Republiki Sloveniji ali visoka mednarodna priznanja. O priznanju in odmeri teh pokojnin po trenutno veljavnem zakonu odloča vlada.
Na neustreznost sedanje ureditve, ki ne določa natančnih meril za pridobitev dodatka k pokojnini, je že leta 2010 opozorilo računsko sodišče – z nedorečenostjo pogojev za dodelitev izjemne pokojnine se odpira možnost neenakopravne obravnave vlog, tveganje pa je še večje, ker je končna odločitev o priznanju dodatka prepuščena prosti presoji vlade. Računsko sodišče je že takrat različna ministrstva pozvalo, naj jasno določijo pravila za podeljevanje izrednih pokojnin na posameznih področjih. Leta 2017 je bil tako sprejet zakon o dodatku k pokojnini za delo ter izjemne dosežke na področju športa, z novim zakonom pa naj bi pregleden sistem dodeljevanja pokojninskih dodatkov zagotovili tudi na področju kulture.
Kdo je po novem zakonu upravičen do dodatka?
Po novem zakonu bi imeli pravico do dodatka k pokojnini tisti upokojeni državljani Slovenije, ki so prejeli Prešernovo nagrado za življenjsko delo (v polni odmeri), in pa upokojeni prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja za svoje delo na področju umetnosti, ki so poleg tega prejeli še vsaj eno visoko mednarodno nagrado oziroma vsaj eno od najvišjih nacionalnih nagrad, ki so navedene na posebnem seznamu (ti bi bili upravičeni do dodatka v polovični odmeri).
Koliko naj bi bilo upravičencev?
Po trenutno veljavnem zakonu izjemne pokojnine za umetniške dosežke prejema 83 oseb, od tega je 33 družinskih članov, ki so to pravico pridobili po smrti upravičenca. V novem zakonu te pravice do dodatka ni več mogoče prenašati na vdovce ali druge družinske člane (torej dedovati), na ministrstvu za kulturo pa ocenjujejo, da bi se v primeru njegove uveljavitve skupno število prejemnikov izrednih pokojnin gibalo okoli sto. Približno toliko pa naj bi bilo upravičencev tudi v prihodnje, saj naj bi po predvidevanjih pravico do dodatka k pokojnini dobile največ štiri osebe na leto, po drugi strani pa je treba upoštevati, da je večina upravičencev že v visoki starosti.
Kaj pravijo nasprotniki zakona?
Predlagatelji referenduma menijo, da dodatek k pokojnini pomeni »privilegij za ozko skupino ljudi«, ki ni pravičen do drugih upokojencev, prav tako naj bi bile po novem zakonu do dodatka upravičene nekatere osebe, ki so v pokojninsko blagajno prispevale razmeroma malo. Nasprotniki zakona trdijo še, da se z njim občutno širi število upravičencev, da merila za dodeljevanje dodatkov niso ustrezna, ker naj bi bilo podeljevanje raznih umetniških nagrad pogosto spolitizirano, in da bodo finančne posledice morebitne uveljavitve zakona bistveno večje, kot to zatrjuje vlada.
Kaj pravijo zagovorniki zakona?
Na ministrstvu za kulturo, kjer so pripravili novi zakon, poudarjajo, da ta »nikomur nič ne jemlje ter ne uvaja nobenih novih pravic«, ampak le pravično in pregledno določa merila za podelitev izrednih pokojnin zaslužnim umetnikom, česar trenutna zakonodaja ne počne. Prav neustreznost obstoječega zakona naj bi bila tudi glavni razlog za sprejem novega, ki omogoča »primerno pravno in sistemsko ureditev z jasno določenimi postopki za priznavanje ter odmero dodatka k pokojninam«. Podporniki novega zakona trdijo tudi, da bodo natančna pravila podeljevanja pokojninskih dodatkov »odpravila politični vpliv v umetnosti«, saj odločanje o njih ne bo več stvar vsakokratnega ministra za kulturo, ampak predmet predhodnih strokovnih premislekov. Po mnenju predlagateljev novi zakon tudi nima večjih finančnih posledic.
Kakšne naj bi bile finančne posledice zakona?
Če bi imelo pravico do izrednega dodatka približno sto oseb, bi po analizah ministrstva za kulturo za izjemne pokojnine umetnikov namenjali okoli 190.000 evrov na leto več kot doslej. Tako kot do zdaj bi se dodatki k pokojninam izplačevali neposredno iz državnega proračuna, ne pa iz tako imenovane pokojninske blagajne. »Zaradi novega zakona ne bo imel nihče nižje pokojnine,« pojasnjuje vlada.
V katerem primeru bo zakon padel?
Na referendumu bo zakon zavrnjen, če bo dosežen tako imenovani zavrnitveni kvorum – to pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina udeležencev in hkrati vsaj petina vseh volilnih upravičencev. 25. aprila letos je bilo v volilni imenik vpisanih 1.692.455 upravičencev; zakon bi bil torej zavrnjen, če bi na referendumu proti njemu glasovalo vsaj 338.491 volilcev, manj pa bi jih zakon podprlo. Je pa ta številka zgolj okvirna, saj bo mogoče natančno število volilnih upravičencev na dan referenduma ugotoviti šele naknadno, zato bodo tudi uradni rezultati znani z zamikom, predvidoma v zadnjem tednu maja. x
