Gradnja vzporednega levega tira na novi trasi med Divačo in Koprom poteka po enakem vzorcu kot gradnja zdaj že odprtega novega tira z družbo 2TDK kot glavnim investitorjem, ki projekt vodi že od leta 2024. Gradnja se bo začela prihodnje leto, končala pa naj bi se leta 2030.
Kot je znano, je bila nova trasa po dolgi polemiki zgrajena le z enim železniškim tirom, zdaj bodo ob njem zgradili še drugega, s čimer bo nova proga postala dvotirna in bo mogoče staro progo opustiti.
Gradnja desne proge drugega tira Divača–Koper je med tem praktično končana. Izvedbena dela naj bi bila končana v prihodnjih mesecih, po testiranjih pa naj bi progo začeli uporabljati v začetku prihodnjega leta.
Stroške projekta levega vzporednega tira Divača–Koper v družbi 2TDK ocenjujejo na 486,2 milijona evrov. Od tega naj bi sama gradnja, upoštevajoč inflacijo, stala 428,5 milijona evrov, stroški financiranja do leta 2030 nekaj več kot 30 milijonov evrov, operativni stroški 2TDK pa 25,9 milijona evrov.
Največji delež teh stroškov bodo pokrila bančna posojila, ki naj bi jih zagotovile tako komercialne banke kot tudi mednarodne razvojne banke, denimo Evropska investicijska banka. V 2TDK ocenjujejo, da bo teh posojil za 252,4 milijona evrov, kar je tudi razlog za višino poroštva, ki ga želi zagotoviti vlada. To poroštvo bi vlada podelila na podlagi zakona, ki ga pošilja v javno obravnavo, ki bo potekala do 6. novembra.
Ko bo zakon prišel v državni zbor, vlada predlaga, da ga ta zaradi časovne stiske pri pridobivanju posojil obravnava po nujnem postopku. Tako naj bi se gradnja vzporednega levega tira lahko začela takoj po končanju del na desnem tiru. Postopek je podoben kot leta 2019, ko je pred začetkom gradnje na novi trasi država družbi 2TDK zagotovila poroštvo v višini 417 milijonov evrov.
Največ sredstev iz kreditov bank
Državno poroštvo bo 2TDK omogočilo, da pridobi potrebne kredite po nižjih obrestnih merah, kot bi jih sicer. V družbi na podlagi dosedanjih izkušenj pri financiranju projekta drugega tira Divača–Koper pričakujejo, da bo obrestna mera najetih kreditov znašala približno 3,36 odstotka, sklenjeni pa bodo za obdobje od 15 do 35 let.
Še okoli 190 milijonov evrov za financiranje gradnje naj bi prišlo iz Bruslja v obliki nepovratnih sredstev, preostalih 43,5 milijona evrov pa je na račun 2TDK za izvedbo projekta že prišlo iz državnega proračuna v obliki dokapitalizacij, izvedenih lani in letos.
Kot priznavajo tudi predlagatelji zakona, način financiranja, ki ga uporablja 2TDK, v Evropi ni najbolj običajen, saj železniške proge večinoma gradijo države neposredno in jih tako financirajo iz državnih proračunov. Državno poroštvo bo sicer znižalo obrestno mero posojil 2TDK, vendar bo ta še vedno nekoliko višja od stroška neposrednega državnega zadolževanja.
Dvotirnost na novi trasi
Gradnja vzporednega levega tira bo lažja od gradnje obstoječega drugega tira na tej trasi, ne le zaradi pridobljenih izkušenj pri gradnji, ampak tudi zato, ker je bila večina potrebnih predorov že zgrajena kot servisni predori desnega tira. Kar 21 kilometrov od 27 kilometrov trase poteka skozi predore, od katerih so trije najdaljši, v skupni dolžini 16,5 kilometra, že zgrajeni. Pri gradnji vzporednega levega tira bo tako treba zgraditi še tri dodatne predore v skupni dolžini 4,5 kilometra, most, dolg 65 metrov, ter dva viadukta s skupno dolžino dobrega kilometra.
Vzporedni tir bo omogočal povečanje zmogljivosti železniškega odseka Divača–Koper na 252 vlakov na dan, povečali pa se bosta tudi hitrost in največja dovoljena dolžina vlakovnih kompozicij. S skorajšnjim odprtjem nove proge bo promet potrkal po stari progi in po desnem tiru nove trase, skupna zmogljivost pa bo 212 vlakov na dan. Trenutna kapaciteta je bistveno manjša in koridor je preobremenjen že pri povprečnem prometu 90 vlakov na dan.
Največja praktična prednost gradnje levega vzporednega tira bo tako možnost zaprtja obstoječe proge, ki je moteča za okoliške prebivalce, iskre iz zavor pa predstavljajo tudi požarno nevarnost. Po zaprtju stare proge je na njeni trasi predvidena ureditev rekreacijske kolesarske poti, kar bo financirala državna direkcija za infrastrukturo.