V Sloveniji bi morali energetsko prenoviti približno 60 do 70 odstotkov celotnega stavbnega fonda, tako nestanovanjskih kot stanovanjskih stavb, ocenjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Potencial se z leti spreminja. Čeprav vsako leto izvedemo določeno število prenov, se hkrati povečuje delež stavb, ki zaradi svoje starosti postanejo potencialne kandidatke za energetsko prenovo.
Erik Potočar z ministrstva pojasnjuje, da na ravni EU – in podobno je pri nas – letno v povprečju prenovimo dober odstotek stavb, kar je občutno premalo, če bi želeli do leta 2050 vse stavbe razogljičiti. »Procese prenove je treba bistveno pospešiti. To nam nalagajo tudi zahteve Evropske unije.« Po zaslugi subvencij (na primer Eko sklada) je trend boljši pri (več)stanovanjskih stavbah, še zelo veliko potenciala pa imamo pri prenovi nestanovanjskih, poslovnih stavb.
Da smo v prenovo stavbnega fonda v luči ambicioznejših ciljev energetske učinkovitosti stavb in rabe obnovljivih virov doslej vlagali premalo, evropska sredstva pa črpali prepočasi, so opozorili na Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala.
