V Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so – kot kaže – zaupali avgustovski napovedi vodstva Darsa. Zato so že prejšnji teden uvedli novo funkcionalnost v svoji mobilni aplikaciji. »Vozniku prikazuje povprečno hitrost vožnje na odsekih, kjer se izvaja sekcijsko merjenje. Tako lahko voznik že med vožnjo spremlja svojo povprečno hitrost in jo primerja z veljavno omejitvijo,« je sporočila zveza. Aplikacija voznike opozarja zaman – sekcijskega merjenja hitrosti še ni. Kdaj bo, ne sporoči nihče izmed pristojnih.
Pred dobrim mesecem dni je še kazalo, da bo Darsu – 33 mesecev po objavi razpisa – vendarle uspelo zagnati sistem sekcijskega merjenja hitrosti na štirih avtocestnih odsekih po Sloveniji. Sporočil je namreč, da se bo to zgodilo v septembru. Jutri je 1. oktober. Kje se je tokrat zataknilo? »Trenutno poteka integracija sistema v policijski sistem,« je redkobeseden Dars. »O zaključku integracije nas bo policija obvestila. Ko bo integracija zaključena, bo družba prevzela sistem od izvajalca, družbe Intermatic, in ga predala v upravljanje policiji.« Kdaj naj bi se zapisano udejanjilo, Dars ni razkril. Policija je pred tednom dni objavila, da bo merilnike začela operativno uporabljati »v kratkem«.
Zamujen septembrski rok se uvršča v dolg niz zapletov, ki spremljajo ta projekt, zastavljen v prid izboljšanju prometne varnosti na avtocestnem križu. Poleg izboljšanja varnosti ima sekcijsko merjenje hitrosti tudi blagodejne učinke na promet: spodbuja enakomerno hitrost vožnje, kar pomeni boljšo pretočnost in manj fantomskih zastojev.
Kaj vse je doslej že šlo narobe?
Tehnične pogoje razpisa za dobavitelja opreme je leta 2023 pripravilo ministrstvo za notranje zadeve. Javno naročilo za dobavo, vzpostavitev delovanja in vzdrževanje opreme ter sistemov sekcijskega merjenja hitrosti je izpeljal Dars ter ga objavil 22. decembra 2023. Februarja 2024 je izbral ponudbo Intermatica; pogodbena vrednost je znašala 529.479,27 evra z DDV.
Razpis je določal, da za ponujeni merilnik ni treba imeti slovenskega certifikata o odobritvi tipa, temveč zadošča začetna vloga na Uradu RS za meroslovje (Mirs). Intermatic jo je ustrezno oddal v mesecu objave razpisa, pogodbo z Darsom pa je podpisal 24. julija 2024. »V skladu s pogodbo mora izbrani izvajalec najkasneje v 20 mesecih od sklenitve pogodbe zaključiti vsa dela, vzpostaviti sistem in pridobiti vso zahtevano dokumentacijo,« je zatem sporočil Dars. Rok je bil torej 24. marec 2026. Dars je sočasno napovedal, da namerava nadzor hitrosti vzpostaviti do poletja 2026.
Najprej se je zataknilo v postopku certificiranja merilnika iCar5 belgijskega proizvajalca MacQ. Mirs se je namreč soočil s precejšnjimi težavami pri pridobivanju dokumentacije. Zapletlo se je tudi pri tehničnem pregledu delovanja testne naprave. Predstavniki Intermatica so nadomestni merilnik izročili šele pol leta kasneje, brez dokumentacije ali dodatnih dokazil. Sledilo je več dopolnitev vloge ter preizkus naprave v laboratoriju in na terenu. Desetega marca lani, 446 dni po prejemu vloge Intermatica, je urad izdal zavrnilno odločbo. Ugotovil je, da naprava ni primerna za meritve hitrosti v Sloveniji.
Darsu ni zmanjkalo optimističnih napovedi
Ker je bila pritožba Intermatica na drugostopenjski organ (ministrstvo za gospodarstvo) zavrnjena, je 10. junija 2025 novo vlogo vložil proizvajalec MacQ. »Pričakujemo, da bo sistem vzpostavljen do konca marca 2026, kar pomeni, da mora biti postopek certificiranja končan pred tem rokom. Časovnica projekta se za zdaj ni spremenila,« je julija lani Dnevniku odgovorila Darsova služba za komuniciranje.
Intermatic je rok zamudil; tudi MacQ se je namreč v postopku overitve soočil s številnimi težavami. Vlogo je moral dopolniti kar osemkrat. Preglavicam navkljub so bili na Darsu še maja optimistični. »Sistem bo operativen do konca junija ali z nekaj rezerve do konca julija,« je tedaj napovedal Aleš Cantarutti, direktor področja upravljanja na Darsu.
MacQ je naposled pridobil pozitivno odločbo Mirsa, ki je 23. junija postala pravnomočna in dokončna. Sledil je naslednji zastoj v postopku overitve nameščenih naprav na štirih predvidenih odsekih. »Urad RS za meroslovje ni pristopil k izvedbi prvih overitev, ker nihče – proizvajalec oziroma njegov pooblaščeni zastopnik (Intermatic, op. p.) – ni podal vloge,« se je glasilo presenetljivo julijsko pojasnilo Mirsa. »Vloge še nismo oddali, ker še vedno urejamo namestitev programske opreme,« nam je razlog tistikrat razkril direktor Intermatica Sašo Živkovič in ocenil, da bi lahko sistem dokončno vzpostavili do konca avgusta.
Pred več kot mesecem trdili, da je sistem nared za uporabo
Dars je 21. avgusta sporočil, da so svoje dejavnosti v okviru projekta opravili, zato je sistem nared za uporabo. »Pred začetkom operativnega izvajanja sekcijskega merjenja hitrosti potekajo še zaključne aktivnosti vseh sodelujočih deležnikov,« je zapisal in dodal, da mora za začetek delovanja sistema vse potrebne dejavnosti izvesti tudi policija, ki bo sistem upravljala. Pristojna je namreč za izvajanje meritev in obravnavo prekrškov.
Tedaj je Mirs prižgal zeleno luč šele trem od štirih predvidenih odsekov slovenskega avtocestnega križa (Logatec–Vrhnika, Brod–Vodice in Grosuplje–Ivančna Gorica). Ker je Dars naknadno uvedel nekaj sprememb na skoraj 12 kilometrov dolgem trojanskem odseku med Podmiljem in Ločico, je Mirs overitev lahko tam dokončal šele 16. septembra.