»Pravkar poteka dopisna seja vlade za sprejem odločitve o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo,« je izjavo premierja Roberta Goloba na družbenem omrežju X objavila vlada.
»Slovenija dosledno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava pri urejanju odnosov med državami kjerkoli na svetu. Grenlandija pripada tamkajšnjemu prebivalstvu in o njenih zadevah lahko odločata izključno Danska in Grenlandija,« je poudaril Golob.
Na vladnem uradu za komuniciranje so za STA povedali, da bo dopisna seja vlade potekala do sobote do 10. ure.
O napotitvi ne bo odločal odbor za obrambo
Ker ne gre za vajo Nata, ampak za vajo, ki jo na Grenlandiji načrtuje in jo bo vodila Danska, odločitve ne bo potrjeval odbor državnega zbora za obrambo, je izvedela STA. Vaja je v fazi priprave in načrtovanja, potekala naj bi z namenom, da podpre krepitev regionalne varnosti, odvračanja in izkazovanja zavezniške enotnosti ter solidarnosti.
Slovenija bi z odločitvijo o napotitvi dveh častnikov sledila več evropskim državam, med njimi Franciji, Nemčiji, Švedski, Norveški, Finski in Nizozemski, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost napotile manjše število vojaških častnikov ali drugih pripadnikov oboroženih sil.
Trump ne izključuje vojaškega posredovanja
Napotitve sledijo kritikam ZDA, da je Danska zanemarjala obrambo Grenlandije, in izražanju namer po prevzemu nadzora nad tem danskim avtonomnim ozemljem.
Predsednik ZDA Donald Trump je večkrat ponovil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo, pri tem pa ni izključil niti možnosti prevzema s silo. Bela hiša je v četrtek sporočila, da nameščanje evropskih sil na Grenlandiji nima nobenega vpliva na načrte predsednika Trumpa o ameriškem prevzemu arktičnega otoka.
Trump je danes državam, ki nasprotujejo njegovim načrtom z Grenlandijo, zagrozil tudi z uvedbo novih carin.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da Trumpove trditve, da morajo ZDA prevzeti Grenlandijo za zagotavljanje nacionalne varnosti, ne držijo vode. ZDA zadnja leta vztrajno zmanjšujejo svojo vojaško prisotnost na tem arktičnem otoku. Hkrati je Danska povsem odprta za večjo ameriško vojaško prisotnost. Zdi se, da ne gre toliko za pragmatično željo po varnosti kot predvsem za željo po povečevanju ozemlja ZDA.