Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države v primerjavi z letom 2024 povečalo za 25 do 30 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov, je v danes objavljenem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025 zapisala Geodetska uprava RS (Gurs).
V primerjavi z letom 2021, ko je po epidemiji število transakcij doseglo vrh, je bilo lani število kupoprodaj stanovanj sicer še vedno manjše za okoli 20 odstotkov, hiš pa za približno 15 odstotkov.
Po še preliminarnih podatkih je bilo lani evidentiranih 29.400 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala okoli 3,1 milijarde evrov. Od tega je bilo evidentiranih okoli 14.100 poslov s stanovanjskimi nepremičninami v vrednosti okoli 2,2 milijarde evrov, in sicer s stanovanji 8500 poslov za 1,3 milijarde evrov in s hišami 5600 poslov za okoli 950 milijonov evrov.
Za več kot tri milijarde poslov
Gurs ocenjuje, da bo končno število vseh sklenjenih pogodb od 30.000 do 31.000, njihova skupna vrednost pa od 3,2 do 3,3 milijarde evrov. Leta 2024 je bilo sklenjenih 25.300 pogodb o prodaji nepremičnin v skupni vrednosti 2,6 milijarde evrov.
"K izrazitemu povečanju števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v lanskem letu je prispevalo predvsem nižanje obrestnih mer in posledično povečevanje obsega stanovanjskih kreditov. Ob visoki stopnji zaposlenosti, realni rasti plač in ob vztrajajočem presežnem povpraševanju po stanovanjih so ti dejavniki spodbudili večjo aktivnost kupcev in investitorjev," je pojasnil Gurs.
Kljub temu se je ob nadaljnji rasti cen dostopnost stanovanj za pretežni del prebivalstva še naprej zmanjševala, je dodal.
Od leta 2020 so se cene stanovanj zvišale za skoraj 80 odstotkov, hiš za 65 odstotkov in zemljišč za gradnjo stavb za skoraj 60 odstotkov. V Ljubljani cene 20 let starih stanovanj ponekod že dosegajo tudi 9700 evrov na kvadratni meter. "Danes torej lahko pri nas govorimo o 'norih' cenah stanovanj, ki pretežnemu delu prebivalstva onemogočajo normalen dostop do dostojnega stanovanja, kar je ustavna pravica. Zagotavljanje finančnih virov in gradnja javnih stanovanj sta zato dolgoročno nujna," poudarja uprava.
Za skoraj 300 milijard evrov nepremičnin
Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji evidentiranih nekaj več kot 556.000 stanovanjskih hiš (2500 več kot leto prej) in okoli 354.000 stanovanj v večstanovanjskih stavbah (3500 več kot predlani). Celotna vrednost slovenskega nepremičninskega fonda je znašala okoli 297 milijard evrov, od tega stanovanja v večstanovanjskih stavbah 65 milijard evrov.
Rast cen stanovanjskih nepremičnin, ki traja od obrata cen leta 2015, se je lani nadaljevala. Na ravni države so cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 11 odstotkov, hiš pa za 10 odstotkov. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so po intenzivni rasti v zadnjih letih lani zrasle le za dva odstotka.
Cene stanovanj in hiš so praktično povsod po državi dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je na ravni države prvič prebila mejo 3000 evrov na kvadratni meter (znašala je 3200 evrov oziroma 10 odstotkov več), v Ljubljani, kjer je najvišja, pa mejo 5000 evrov na kvadratni meter. Obe ceni sta bili za 10 odstotkov višji kot predlani.
Na Obali je mediana znašala 4810 evrov, na alpskem turističnem območju 4530 evrov, v severni okolici Ljubljane 4060 evrov, v južni okolici Ljubljane 4000 evrov, v Kranju z okolico 3620 evrov, na Krasu 3210 evrov, na gorenjskem območju (brez Kranja in alpskega turističnega območja, vključuje pa Škofjo Loko, Radovljico, Tržič in Jesenice) 3050 evrov, v Novem mestu z okolico 2930 evrov, v Mariboru 2670 evrov in v Celju 2660 evrov. Najnižja je bila v Posavju in Beli krajini, 1410 in 1450 evrov na kvadratni meter.
Cene v mestih močno zrasle
Med največjimi mesti so največjo rast cen stanovanj zabeležili v Mariboru, 14-odstotno. Sledila sta Kranj z 12-odstotno rastjo in Ljubljana z 10-odstotno. Najnižja rast med urbanimi območji je bila na Obali, kjer so se cene zvišale za osem odstotkov, medtem ko so se v Celju za devet odstotkov.
Za letos Gurs ocenjuje, da so ob povečani geopolitični negotovosti ter morebitnih nadaljnjih zaostritvah razmer na Bližnjem vzhodu za zdaj zelo verjetne globalna nadaljnja rast cen energentov, okrepitev inflacijskih pritiskov in ponovna rast ključnih obrestnih mer.
"To bi lahko vplivalo tudi na aktivnost slovenskega nepremičninskega trga oziroma na ponovno zmanjšanje števila transakcij in vsaj umiritev rasti cen stanovanjskih nepremičnin. Razen v primeru hujše globalne gospodarske krize, ki pa glede na trenutne razmere v svetu ni izključena, opaznega znižanja cen nepremičnin pri nas ni pričakovati," so navedli.
