V začetku leta je koprska občina pred upravnim sodiščem sprožila pravdni postopek, v katerem kot tožeča stranka trdi, da se pretežni del parcel jugovzhodnega dela Ankarana nahaja na območju mestne občine Koper (MOK). Kot pravijo v Ankaranu, gre za poskus oživitve posameznih določil odloka iz leta 2005, ki pa ga je ustavno sodišče leta 2008 razveljavilo in občina Ankaran je bila leta 2011 ustanovljena na območju enotnega naselja Ankaran. V nadaljevanju sta občini leta 2016 sklenili sporazum o delni delitvi premoženja in z razdelitvijo parcel na predmetnem območju določili mejo med občinama. Za preostale elemente delitvene bilance med občinama, o katerih se občini nista mogli sporazumeti, pa poteka spor pred upravnim sodiščem.
Milijonske dajatve
Kot zdaj sporočajo iz Ankarana, si MOK želi, da bi današnje meje, ki potekajo ob reki Rižani, premaknili neposredno do Jadranske ceste, kar za Ankaran pomeni izgubo znatnega dela (skoraj tretjine) površine občine ter izpad prihodkov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in koncesijske dajatve. Lani je iz tega naslova v koprski proračun kapnilo več kot devet milijonov evrov, v ankaranskega pa dobre tri milijone in pol.
Na MOK odgovarjajo, da z aktualno tožbo ne želijo spreminjati meje med občinama, temveč želijo doseči, da se meja pravilno določi. »Zemljišča, ki so med drugim tudi na širšem območju koprskega pristanišča, nikoli niso bila del 'naselja Ankaran',« so sporočili in dodali, da občini poteka meje ne moreta določiti sporazumno, zato ostaja le možnost, da o tem odloči sodišče ali državni zbor. »V primeru, da bo državni zbor odločil tako, kot je pred 15 leti odločilo ustavno sodišče (tj. da območje občine Ankaran predstavlja območje naselja Ankaran), odločanje sodišča o tožbi ne bo več potrebno,« razlagajo.
Izključitev Ankarana
V Ankaranu poudarjajo, da ne gre le za dajatve, temveč »predvsem za popolno izključenost občine Ankaran kot nosilca prostorskega načrtovanja in stranke v postopkih širitve Luke Koper«. V praksi po njihovih navedbah to pomeni, da bi postopke podaljšanja drugega pomola in gradnje tretjega pomola, kot je predvideno v državnem prostorskem načrtu za Luko Koper, pristojna ministrstva vodila izključno v sodelovanju z MOK.
»Enako velja za vse prihodnje širitvene načrte Luke Koper – s takšno spremembo meje bi občina Ankaran močno čutila posledice širitve pristaniške dejavnosti, njen vpliv in pristojnosti pa bi bili izničeni,« svarijo v Ankaranu. »Če je občina že nastala, naj jo imajo, vendar bo tako okrnjena, da na načrte razvoja in širitve pristanišča tudi formalno ne bo mogla več vplivati,« je razmišljanje koprske strani pred novinarji opisal ankaranski župan Gregor Strmčnik.
Pomol za tankerje
Ob tem je predstavil pridobljeno projektno nalogo z načrti za gradnjo novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka drugega pomola Luke Koper. Na podlagi državnega prostorskega načrta nameravajo snovalci drugi pomol podaljšati za 830 metrov v morje. S tem bi pridobili privezno mesto za dva do 300 metrov dolga tankerja ter opremo za pretovor utekočinjenega naftnega plina in tekočih kemikalij. V Ankaranu so načrte označili kot namero gradnje tankerskega pristanišča in plinskega terminala, kar bi imelo številne negativne vplive, občinski svet pa je zato soglasno sprejel sklep o odločnem nasprotovanju vzpostavitvi tankerskih privezov in plinskega terminala.
Medtem ko so s koprske občine sporočili, da z domnevnimi načrti o gradnji tankerskega pristanišča niso seznanjeni, v Luki Koper pravijo, da gradivo, na katero se sklicuje Strmčnik, ne predstavlja načrtov za novo pristanišče za privez tankerjev v Koprskem zalivu. »Prav tako ne gre za načrte za vzpostavitev plinskega terminala – saj so se proti takšnemu projektu v preteklosti opredelili tako lokalna skupnost, prebivalci na referendumu kot pristojni državni in lokalni deležniki. Tudi Luka Koper je večkrat izrazila nasprotovanje umestitvi plinskega terminala v Koprski zaliv. Poleg tega je uprava Luke Koper že leta 2021 ponovno potrdila stališče, da gradnja skladišč utekočinjenega naftnega plina ni skladna z državnim prostorskim načrtom, in o tem seznanila tudi Petrol,« so zapisali v odzivu.
V pristanišču pa so potrdili, da državni prostorski načrt predvideva nov privez, ki bo namenjen pretovoru goriv, ki se že danes pretovarjajo preko koprskega pristanišča – predvsem naftnih derivatov, ki predstavljajo pomemben del energetske oskrbe in stabilnosti dobave za Slovenijo, ter da dejavnost pretovora naftnih derivatov poteka v koprskem pristanišču že od zgodnjih 70. let.