Ankaranski občinski svet je v četrtek soglasno sprejel sklep o odločnem nasprotovanju vzpostavitvi tankerskih privezov in plinskega terminala. K enaki opredelitvi so pozvali tudi občine Koper, Izolo in Piran, saj menijo, da bi imela izgradnja novih terminalov hude in trajne posledice za ljudi in njihovo imetje.
Strmčnik je predstavil pridobljeno projektno nalogo z načrti za izgradnjo novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka drugega pomola Luke Koper. Na podlagi državnega prostorskega načrta nameravajo snovalci drugi pomol podaljšati za 830 metrov v morje. S tem bi pridobili privezno mesto za dva do 300 metrov dolga tankerja ter opremo za pretovor utekočinjenega naftnega plina in tekočih kemikalij.
»Poslovna skrivnost«
Predstavniki države in Luke Koper so program razvoja pristanišča za obdobje po letu 2015 označili za poslovno skrivnost, zato je Občina Ankaran dostop do dokumentov zahtevala z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja. Tako predstavniki Luke kot ministrstva za infrastrukturo so zahtevo zavrnili, je pojasnil župan. Občina je do omenjene projektne naloge nato prišla na drug način. Verodostojnost dokumentov potrjuje tudi dopis, v katerem družba Petrol potrjuje poziv Luke Koper k opredelitvi do projektne naloge, je dodal.
»Na eni strani imamo razvoj pristanišča na način izključevanja javnosti, skrivanje informacij javnega značaja in načrta razvoja pristanišča, na drugi strani pa izključitev lokalne skupnosti Ankaran. To zgolj pomeni, da bi uresničitev državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče omogočila izgradnjo tankerskega terminala s podaljškom drugega pomola, privezni mesti za dva tankerja in plinski terminal ter da bi se omogočila izgradnja tretjega pomola na način, da Ankarana postopkovno nikomur več ne bi bilo treba vprašati ničesar,« je opozoril Strmčnik.
Posegi v okolje
Projekt bi po njegovem prepričanju močno posegel v Koprski zaliv, žrtvoval morje interesom kapitala in zahteval bistvene spremembe okoljevarstvenih dovoljenj glede emisij in hrupa. Uprava za pomorstvo bi morala zaradi varnosti omejiti gibanje okoli objekta, kar bi zdesetkalo navtični turizem, je dodal.
»Zasipavati morje za postavitev kontejnerjev in silosov je ustavnopravno sporno početje. Morja, kot ga imamo danes v Republiki Sloveniji, ne moremo žrtvovati za kapitalske interese in je redka naravna dobrina. Postaviti tankerski terminal s plinskim terminalom pa pomeni ubijati ljudi. Če bomo tu imeli tankerske priveze in plinski terminal, bo najbolj trpel turizem v Piranu, nato pa v Izoli. V Ankaranu je potem popolnoma brez zveze karkoli razvijati. Padle bodo cene nepremičnin, stanovanj in hiš vseh, ki so tukaj,« je bil kritičen Strmčnik.
Hkrati je opozoril na problem spreminjanja občinskih meja. Koprska občina je namreč nedavno vložila tožbo, s katero bi mejo med občinama z reke Rižane prestavila na Jadransko cesto. Občina Ankaran bi tako izgubila tretjino svojega ozemlja ter ostala brez pomembnih sredstev iz naslova stavbnega zemljišča in pristaniških koncesij.
Strmčnik tožbo koprske občine vidi kot poskus izključitve Ankarana iz postopkov odločanja o prihodnosti Luke Koper, kar naj bi snovali odločevalci v Ljubljani. »Če je občina že nastala, naj jo pač imajo, vendar bo tako okrnjena, da na načrte razvoja in širitve pristanišča niti formalno ne bo več mogla vplivati,« je opisal svoj pogled na njihovo razmišljanje.
Občinski svet Ankarana je soglasno sprejel tudi sklep o odločnem nasprotovanju kakršnemukoli spreminjanju meja, župana pa pooblastil, da z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi nasprotuje tovrstnim projektom. Občina bo pravico iskala na sodiščih, vključno z evropskimi instancami, je še napovedal Strmčnik.
Odziv Luke Koper
V Luki Koper odločno zavračajo trditve o načrtih za novo pristanišče za tankerje ali plinski terminal. »Gradivo, na katerega se sklicuje Občina Ankaran, ne predstavlja načrtov za plinski terminal ali novo pristanišče,« so zapisali. Trdijo, da so se proti tovrstnemu projektu že v preteklosti jasno opredelili lokalna skupnost, prebivalci na referendumu ter pristojni deležniki. Uprava podjetja je že leta 2021 potrdila, da izgradnja skladišč za utekočinjeni naftni plin (UNP) ni skladna z Državnim prostorskem načrtom (DPN), o čemer so takrat seznanili tudi družbo Petrol. Omenjena projektna naloga je bila le nepotrjen osnutek strokovnih aktivnosti v okviru veljavnega DPN-ja.
Veljavni DPN sicer predvideva nov privez, ki pa bo namenjen izključno pretovoru goriv (predvsem naftnih derivatov), ki jih v Kopru pretovarjajo že od zgodnjih 70. let. Kot del kritične državne infrastrukture imajo v Luki Koper obveznost zagotavljati nemoteno oskrbo države z energenti, zato gre pri predvidenih rešitvah le za posodobitev obstoječih zmogljivosti in ne za širjenje dejavnosti. Glavni cilj je zagotoviti še višjo raven varnosti in okoljske odgovornosti.
V Luki Koper še poudarjajo, da svojih razvojnih načrtov ne oblikujejo za zaprtimi vrati, temveč delujejo transparentno in v skladu z zakonodajo.
Še odziv Mestne občine Koper glede tožbe za ureditev meje z Ankaranom
Iz Mestne občine Koper so sporočili, da z vložitvijo tožbe zoper sosednjo Občino Ankaran ne želijo spreminjati obstoječe meje, temveč želijo zgolj doseči, da se meja med obema lokalnima skupnostma pravilno določi. »Občina Ankaran je bila ustanovljena 1. januarja 2015 na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS. S to odločitvijo se je iz takratnega območja Mestne občine Koper izločilo izključno naselje Ankaran. V uradnem dokumentu sodišča je namreč izrecno zapisano, da se ustanovi Občina Ankaran, ki obsega naselje Ankaran, območje tega naselja pa se izloči iz koprske občine.«
Iz Mestne občine Koper ob tem opozarjajo, da zemljišča, ki so med drugim del širšega območja koprskega pristanišča, nikoli niso bila del naselja Ankaran.
Ker občini poteka medobčinske meje ne moreta definirati sporazumno, spor rešujejo po pravni poti, so še zapisali. Kot edini preostali možnosti izpostavljajo odločitev pristojnega sodišča ali Državnega zbora Republike Slovenije.
Kako si Koper in Ankaran delita milijonske koncesnine?
Ozadje ostrega pravnega in prostorskega spora med Mestno občino Koper in Občino Ankaran se ne skriva le v vprašanju, kje natančno poteka meja na območju strateškega državnega pristanišča, temveč tudi v denarju. Luka Koper namreč obema lokalnima skupnostma prinaša ogromne proračunske prihodke.
Podatki o nakazilih za leto 2025 nazorno prikazujejo, koliko finančnih sredstev iz naslova pristaniške koncesnine in Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) se steka v občinski blagajni obeh sosednjih občin.
Iz uradnih finančnih podatkov za leto 2025 izhaja, da je Luka Koper obema občinama skupaj prinesla več kot 12,8 milijona evrov neposrednih prihodkov iz naslova koncesnin in NUSZ. Ker pa si občini potek meje in pripadnost zemljišč na območju pristanišča razlagata različno, je tudi razdelitev sredstev močno nagnjena v korist Kopra.
Mestna občina Koper je tako v letu 2025 iz naslova koncesnine (ki se izplačuje mesečno) in NUSZ skupaj prejela 9.340.627,29 evrov. Na drugi strani je Občina Ankaran v enakem obdobju iz obeh naslovov skupaj prejela 3.520.466,24 evrov.
Koncesnina, ki jo Luka Koper plačuje za upravljanje pristanišča, se med občinama deli glede na vnaprej določena razmerja in se skozi leto prilagaja glede na poslovanje ter sezonske preglede.