Zorko je izpostavil, da je predlog, ki so ga pripravile stranke NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, zelo obsežen, saj posega v več obstoječih zakonov oziroma različne sisteme. »Seveda potrebujemo nekaj časa, da vse proučimo,« je pojasnil, zakaj se Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na besedilo še ni uradno odzvala.
»Kapica pomaga tistim, ki imajo največ denarja«
Ob tem je spomnil, da se je največja sindikalna centrala v državi zoper nekatere ukrepe, ki jih je moč zaslediti v predlogu, izrekla že v preteklosti. Med njimi sta socialna kapica, ki bi jo t. i. tretji politični blok postavil pri 7500 evrov bruto, in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti.
V zvezi s socialno kapico je prvi mož ZSSS izpostavil, da načenja solidarnost v družbi in »definitivno ne pomaga razbremenjevati plač srednjega ali nižjega razreda v državi, torej najslabše plačanih«. »Kapica je nekaj, kar pomaga tistim, ki imajo največ denarja,« je poudaril.
Prav tako so v ZSSS previdni glede predlagane ugodnejše ureditve za t. i. normirance. »Ogromno stvari je, ki kažejo na to, da se bodo prilivi v socialne blagajne zmanjšali, hkrati pa pripravljalci ne povedo, kako bodo ta manjkajoča sredstva nadomestili,« je opozoril Zorko.
»Absolutno« pa so po njegovih besedah za znižanje DDV na osnovna živila na pet odstotkov, »ampak hkrati se mora tudi predlagati ukrepe, ki bodo preprečevali višanje dobičkov trgovcev s tega naslova«. Skrbi ga, da ni predviden nadzorni mehanizem za to.
Podoben ukrep uvedli na Hrvaškem
V tej luči je tudi sam spomnil na izkušnje s tem ukrepom v sosednji Hrvaški. »Na Hrvaškem imajo nižji DDV za nekatera živila. Zakaj pa potem Hrvati kupujejo v Brežicah?« je vprašal. »In če je res vse tako lepo na Hrvaškem, zakaj imajo 18. aprila velike demonstracije, s katerimi zahtevajo boljše življenje?« je nadaljeval.
Dotaknil se je tudi predlaganih sprememb v zdravstvu, in sicer odprave prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, odprave prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki ter odprave omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje. »To po domače pomeni spet predlagati dvoživke,« je ocenil Zorko. ZSSS medtem podpira ločitev javnega od zasebnega.
Od kod denar za socialne pravice?
Ob razširjenih razpravah o razbremenitvi plač je sogovornik izpostavil, da niso proti temu, da bi bile neto plače višje, »absolutno smo za, ne smejo pa se plače dvigovati na način, da se na eni strani nekaj da, na drugi pa vzame«. »V tem primeru seveda morajo povedati, kje bodo dobili denar za socialne pravice, iz katerih se financira naša socialna varnost, javno zdravstvo, javno šolstvo,« je pozval.
Argument, da bodo višje plače pomenile večjo porabo in se bo državni proračun polnil tudi preko tega kanala, je zavrnil kot »larifari«. »Vsi vemo, da zaradi tega ne bomo trošili več,« je prepričan.
Sindikalne centrale po Zorkovih besedah skrbno spremljajo situacijo in si želijo temeljite obravnave predloga na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Kot kaže, bo za to potrebna sprememba pravil ESS, saj ta zdaj v primeru poslanskih zakonov in vlade, ki opravlja le tekoče posle, poglobljene razprave in usklajevanj ne predvidevajo. Socialni partnerji naj bi rešitve v zvezi s tem predstavili na seji ESS v maju.