Slovenija in Evropa sta še naprej v primežu vročinskega vala. Kako so se suše in vročinski valovi pojavljali v Sloveniji med letoma 1950 in 2025, je v magistrski nalogi raziskal Luka Stare s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. Rezultati kažejo, da so se temperature zraka v zadnjih 30 letih izrazito zvišale, število dni z vročinskimi valovi pa se je povečalo za več kot en mesec na leto. Posebej pomembna je ugotovitev, da postaja sočasni pojav suše in vročinskih valov vse večji problem.
V povprečju se je temperatura zraka v Sloveniji med letoma 1996 in 2025 dvignila za skoraj 2 stopinji Celzija. »Prostorska analiza po Sloveniji razkriva manjše razlike med regijami,« dodaja Stare. »V severovzhodni in osrednji Sloveniji je bil dvig povprečne temperature v zadnjih 30 letih najvišji – skoraj 2 stopinji Celzija. V zahodni in jugovzhodni Sloveniji se je temperatura dvignila za 1,85 stopinje Celzija, na jugozahodu pa za približno 1,65 stopinje Celzija.«
Stare ob tem dodaja, da smo v obdobju 1950–1979 v Sloveniji beležili celo upad temperatur. Dvig temperatur je opazil tudi v obdobju 1980–2009, vendar je bil ta znatno blažji od tega v zadnjih treh desetletjih.
Zimske otoplitve in spremenljive padavine
Največji dvig temperatur je opaziti v zimskih mesecih. V januarju so se temperature na severovzhodu države v zadnjih 30 letih dvignile za 3,75 stopinje Celzija, v decembru pa na jugozahodu za 3,3 stopinje Celzija. Zanimivo pa se je maj na severovzhodu Slovenije v zadnjih 30 letih statistično ohladil za približno 1,3 stopinje Celzija.
Spremembe so opazne tudi pri padavinah. Predvsem izstopa maj, ko po celotni državi beležimo statistično značilno povečanje padavin – od +48 milimetrov na jugozahodu do +99 milimetrov več padavin na severozahodu Slovenije v 30-letnem obdobju. Poletni meseci (junij, julij in avgust) nakazujejo trend upadanja padavin, ki pa statistično še ni značilen, pojasni Stare.
Vročinski valovi so daljši in pogostejši
Najbolj skrb vzbujajoč je podatek o vročinskih valovih. Analiza je pokazala, da v Sloveniji v povprečju beležimo 44 dni z vročinskimi valovi več kot v preteklosti. Hkrati se je trajanje najdaljših vročinskih valov podaljšalo za približno 12 dni.
Čeprav bi na prvi pogled sklepali, da vročinski val avtomatsko pomeni sušo, ni tako. Stare opozarja, da gre za dva ločena pojava. Vročinski val brez suše nastane, ko so tla pred nastopom vročine dobro namočena, zato imata prst in rastlinje dovolj vode za izhlapevanje.
Za sovpadanje vročine in suše sta v Sloveniji najbolj kritična meseca julij in avgust. Izpostavljena je celotna država, najbolj pa zahodna in jugozahodna Slovenija, kjer je sočasni nastop suše in vročinskih valov to območje prizadel v povprečju od 3- do 6-krat v 30-letnem obdobju.
Tudi evropske raziskave opozarjajo na večjo izpostavljenost prebivalstva sočasnim vročinskim valovom in sušam. V obdobju 1991–2020 se je ta izpostavljenost v primerjavi z obdobjem 1961–1990 povečala za skoraj 5-krat, med najbolj prizadetimi območji pa sta Sredozemlje in Balkan.