Aleksander Erniša je sin prvega evangeličanskega škofa na Slovenskem, Geze Erniše. Ko govori o otroštvu, najprej poudari, da kot otrok sploh ni razlikoval med tem, kdaj je bil oče škof in kdaj »samo« duhovnik – zanj je bil preprosto oče, ki je skrbel za ljudi in za cerkev. Geza Erniša je bil osemnajst let na čelu cerkve, Aleksander pa je predvsem opazoval vsakdan: črno obleko, križ, stalno pot med občinami ter skrb za sodelavke in sodelavce. Šele pozneje, ko je sam začel študirati teologijo, je zares doumel razpon očetove odgovornosti.

Odločitev za teologijo in odhod od doma

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo