Največji upniki Zvona Ena Holdinga, ki bodo v stečajnem postopku utrpeli več deset milijonov evrov visoke izgube, bodo v kratkem odločali o vložitvi odškodninskih tožb in ovadbah proti nekdanji upravi in nadzornikom.
Za to se bodo odločali na podlagi poročila, ki ga je za stečajno upraviteljico Zvona Ena Holdinga Mojco Breznik že julija 2012 pripravila revizijska družba ACAM. Ta je ugotovila obstoj možne odškodninske odgovornosti uprave in nadzornega sveta. Prva naj bi več kot leto dni zamujala z razglasitvijo insolventnosti in izpeljala posle, s katerimi je privilegirala določene upnike. Nekdanji nadzorniki pa bi morali po oceni revizorja na podlagi letnega poročila in drugih dokumentov ugotoviti, da je bil Zvon Ena Holding insolventen že konec leta 2009, a kljub temu niso poskrbeli za to, da uprava izpelje ustrezne postopke.
Uprava je insolventnost cerkvenega finančnega holdinga ugotovila 13. januarja 2011, na 19. obletnico vatikanskega priznanja Slovenije. Konec marca istega leta je šel Zvon Ena Holding v postopek prisilne poravnave, februarja 2012 pa v stečaj. Leta 2010, torej ob začetku obdobja izpodbojnosti, sta v upravi sedela njen predsednik Simon Zdolšek in članica Mateja Vidnar. Nadzornemu svetu je predsedoval nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, njegovi člani pa so bili nekdanji član nadškofijske gospodarske uprave Dušan Zazijal, Janez Gril iz Nadškofije Ljubljana, član nadzornega sveta Družine Andrej Kržič in Tatjana Novinec kot predstavnica zaposlenih.
Odgovor na vprašanje, zakaj bodo upniki o tožbah in ovadbah odločali tri leta po začetku stečaja ter dve leti in pol po nastanku poročila, se skriva v notranjih razprtijah med njimi. Šele pred kratkim se jim je uspelo dogovoriti o oblikovanju upniškega odbora, v katerem zdaj sedijo predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Gorenjske banke in Zvona Dva Holdinga. Končno odločitev o tožbah in ovadbah bodo sprejeli na marčni seji.
Milijonska nakazila, prodajne opcije in skrivanje izgub
V revizijskem poročilu, ki smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika, je vrsta domnevno izpodbojnih dejanj. Samo spornih plačil in posojil je bilo za 5,6 milijona evrov. Med drugim je šlo za nakazila Krekovi družbi za poslovno svetovanje, PSL Storitve, MK Založbi, DZS in družbi PSL Storitve, nekoč znani pod imenom Klub Modrih. Gre za nekdanjega pomembnega lastnika Save (njegov delež naj bi po nekaterih informacijah obvladovala nekdanja uprava Save) Janeza Bohoriča, ki je na veliko poslovno sodeloval z Zvonom Ena Holdingom. Slednji mu je tako septembra 2008, torej tik ob izbruhu svetovne finančne krize, odobril 4,2-milijonsko posojilo in ga zavaroval le z menico. PSL Storitve je bil določen čas solastnik naložb v Argentini, ki so prispevale k bankrotu Zvona Ena Holdinga.
Za revizorje je sporna tudi prodaja papirnice Goričane, ki je financirala večmilijonsko obnovo istoimenskega dvorca, nesojene rezidence slovenskega kardinala Franca Rodeta. Družbo je leta 2010 sam oziroma prek povezanih podjetij odkupil njen direktor Andraž Stegu, po prodajni pogodbi pa je zanjo odštel 7,5 milijona evrov. Dejansko je za večinsko lastništvo plačal manj kot 7500 evrov, preostali del kupnine pa je bil poravnan z dividendami, ki si jih je pred tem izplačal Zvon Ena Holding.
V obdobju izpodbojnosti, ki traja od konca leta 2009 do začetka prisilne poravnave marca 2011, je bilo sklenjenih tudi več poslov, s katerimi je bilo oškodovano premoženje Zvona Ena Holdinga. Med temi je spornih za 846.000 evrov nakazil: med drugim svetovalnemu podjetju Vep.Net, ki je bilo v lasti družb iz kroga NFD, družbi I. J. Nasveti, Zvonovemu delniškemu parkirišču v BiH, in podjetju Sole Orto, ki je gradilo hotelsko naselje pri letovišču Sutivan na Braču. Revizorji so našli za 2,1 milijona evrov nerealiziranih nakupnih opcij z družbami I.J. Storitve in I.J. Nasveti za naložbe v BiH. Škodljive naj bi bile tudi 6,9-milijonske oslabitve terjatev od prodaje delnic argentinskih družb Elevadores in Sadowa podjetju Forš. Uprava Zvona Ena Holdinga bi morala pripoznati še za skupno 10 milijonov evrov izgub, vendar tega ni storila.
Iz revizije izpadli posli na Balkanu in v Argentini
Še pomembnejši je podatek, da v reviziji poslovanja ni zajetih številnih drugih spornih poslov. Zvon Ena Holding je šel namreč v stečaj, ko je po insolvenčni zakonodaji rok izpodbojnosti znašal le eno leto in ne tri leta, kot je v veljavi zdaj. Veliko večino poslov nakupa in prodaje delnic pa tudi odobravanja posojil so namreč sklepali pred letom 2008. Kasneje je Zvon Ena Holding opravljal le še »posle« v vrednosti nekaj milijonov evrov. Revizorji niso pregledali 15-milijonskega financiranja nakupa Luke Zadar, 7-milijonskega nakupa argentinskih družb Sadowa in Elevadores, nobenega od poslov z družino Ivanjko v zvezi s propadlim Juliusom Fondom, 117-milijonskega financiranja projekta T-2 in odtekanja denarja v Gratel, financiranja nakupa graščine na Slovaškem... Ivanjkovi so prek Juliusa Fonda sodelovali pri številnih poslih, med drugim pri propadlem poskusu prevzema Petrola, ki so ga leta 2008 poskušali izpeljati skupaj z Istrabenzom in družbami v lasti poslovneža Darija Južne. Pri tem so nadškofijskemu finančnemu omrežju prizadejali za več deset milijonov evrov izgube. Ti posli so bili kasneje eden od glavnih razlogov za bankrot Zvona.
Dodatna težava je dejstvo, da so v Zvonu Ena Holdingu veliko poslov opravljali z netržnimi vrednostnimi papirji. Revizorji se niso mogli opredeliti, ali so bili izvedeni po pošteni ceni, saj bi morali pred tem naročiti in plačati drage cenitve. Tako so ostali nerevidirani posli z delnicami in lastniškimi deleži podjetij Papigor, Kovinoplastika Lož, Job in Forš iz Tuzle.
Kaj je z odgovornostjo akterjev iz ozadja?
Tudi zato je odprto vprašanje, kaj je z odgovornostjo drugih pomembnih akterjev, vpletenih v finančni polom. Med njimi velja izpostaviti nekdanjega člana uprave NLB Alojza Slavka Jamnika, ki je bil v letih od 2007 do 2009 zadolžen za Zvon Ena Holding in kot tak tudi uradni predlagatelj vrste spornih financiranj. NLB je v stečajnem postopku Zvona Ena Holdinga prijavila za več kot 73 milijonov evrov terjatev. Še dodatnih 23 milijonov evrov terjatev je prijavila Banka Celje, katere nadzorni svet je vodil Jamnik. Prav tako so v Zvonovih poslih sodelovali Leo Ivanjko in Šime Ivanjko, soodgovorna za operacijo Petrol in številne druge propadle zgodbe na Balkanu, nekdaj vidna finančnica iz krogov blizu nadškofije Roza Mlakar Kukovič... Že julija 2013 so nam tako iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na vprašanje o morebitni preiskavi financiranja Zvona Ena in Zvona Dva Holdinga odgovorili, da »preiskujejo več sklopov kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, ki so povezani z nepravilnostmi pri kreditiranju tako domačih kot tudi tujih gospodarskih subjektov s strani različnih bank«. »V tem okviru gre tudi za gospodarske subjekte, ki jih omenjate. Posamezne predkazenske postopke usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, nekatere pa tudi krajevno pristojna državna tožilstva,« so nam dejali.
