Hrvaška vlada pospešuje prizadevanja za vzpostavitev centra za ravnanje z radioaktivnimi odpadki na lokaciji nekdanjega vojaškega skladišča Čerkezovac na Trgovski gori, približno 130 kilometrov jugovzhodno od Zagreba, nedaleč od meje z Bosno in Hercegovino. Konec prejšnjega meseca so iz Banskih dvorov v parlament v nujni postopek poslali predlog posebnega zakona o zgraditvi centra, ki zagotavlja prostorsko določitev njegove lokacije in pogoje za izvedbo posega v prostor. Prav tako bo zakon omogočil hitrejšo gradnjo začasnega skladišča za institucionalne odpadke iz hrvaških bolnišnic, industrije in znanosti, ki jih že leta hranijo na več lokacijah, kot je Znanstvenoraziskovalni inštitut Ruđerja Boškovića sredi Zagreba, a tudi v nekaterih bolnišnicah in tovarnah. Parlamentarno obravnavo naj bi končali v začetku prihodnjega leta.
Začetek gradnje leta 2027
Direktor Sklada za financiranje razgradnje JE Krško Josip Lebegner pričakuje, da bo po sprejetju zakona končana študija vplivov na okolje, na ministrstvu za varstvo okolja pa vložena zahteva za začetek postopka presoje vplivov na okolje. »Leta 2026 bi lahko dobili tudi lokacijsko dovoljenje in nato leta 2027 začeli graditi center, ki bo začel obratovati leta 2028,« je napovedal v pogovoru za Hrvaški radio po vladni odločitvi. Tako naj bi Hrvaška do leta 2028 končno prevzela in skladiščila polovico svojih nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz JE Krško, k čemur se je obvezala z meddržavno pogodbo s Slovenijo iz leta 2001. (Pogodba in naknadne revizije urejajo skupno lastništvo, razgradnjo elektrarne in odlaganje odpadkov na ozemlju obeh držav solastnic.)
Z omogočanjem tehničnih rešitev za ravnanje z radioaktivnimi odpadki bo Hrvaška hkrati uskladila svoje obveznosti z evropsko direktivo Euratom, potem ko je leta 2020 prejela uradno opozorilo evropske komisije. Z zgraditvijo centra na območju nekdanje vojašnice Čerkezovac bi se »odpadki začasno skladiščili sistematično in varno po najsodobnejših standardih naslednjih štirideset let, nato pa bi se v drugi fazi preučila lokacija za trajno odlaganje in shranjevanje odpadkov«, je v istem radijskem programu poudaril državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Vedran Špehar. Trajno odlagališče, ki ga načrtujejo zgraditi do leta 2092, bo 100 metrov pod zemljo in še varnejše, kot je začasno skladiščenje nad zemljo v Čerkezovcu, je poudaril.
Vloga in pravice lokalne skupnosti
Postopek za izpolnjevanje pogojev za začetek gradnje začasnih specializiranih skladišč se nadaljuje kljub negotovosti lokalnega prebivalstva ter močnemu nasprotovanju oblasti Bosne in Hercegovine. Prejšnji mesec so potekala tridnevna srečanja pristojnih državnih uradnikov s predstavniki lokalne skupnosti iz občinskega središča Dvora na Uni, na območju katere je tudi Čerkezovac. Gre za eno prostorno največjih, a tudi najslabše razvitih občin na Hrvaškem, ki je tudi demografsko opustošena po vojni na Hrvaškem.
Župan občine Dvor Nikola Arbutina je opozoril, da je bila lokacija za gradnjo centra na Trgovski gori politično določena leta 1999 ter da prebivalcev takrat nihče ni ničesar vprašal. Ocenil je, da se bodo odločili, kako bodo ravnali, ko bo študija vplivov skladišča na okolje prišla v javno obravnavo. Opozoril je tudi, da lokalno prebivalstvo ne ve, kakšne posledice bi lahko imela gradnja centra za njihovo življenje, cene nepremičnin in gospodarstvo, pa tudi ne, kakšne koristi bi lahko prinesel ta objekt. »Na Hrvaškem preprosto ni pravnega okvira, po katerem bi lokalno prebivalstvo imelo koristi in bolje živelo od takšnega objekta,« je izjavil Arbutina. Nadomestila za občino Dvor naj bi dosegla od 750.000 do milijon evrov na leto ter bi lahko odprla številne razvojne priložnosti za celotno območje, vendar še vedno obstaja veliko dilem in pomislekov, tudi v Bosni in Hercegovini.
Prekorečni sosedje Dvorjancev iz Novega Grada (nekdanjega Bosanskega Novega) na desnem bregu Une so prepričani, da hrvaška lokacija za skladiščenje jedrskih odpadkov ni ustrezna. Tudi v Sarajevu opozarjajo, da obstaja nevarnost onesnaženja tal in širjenja radioaktivnega sevanja ter da bi takšen objekt lahko ogrozil okolje v BiH in vplival na zdravje približno 200.000 ljudi, ki živijo na tem območju.
