Pet članic Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ) – NLB Skladi, Triglav Investment, Generali Investments, Sava Infond in Primorski skladi – je konec aprila upravljalo 72 vzajemnih skladov, v katerih je čista vrednost sredstev znašala 7,8 milijarde evrov, kar je bilo skoraj tretjino oziroma 1,9 milijarde več kot leto pred tem. Po pojasnilih direktorice ZDU GIZ Mire K. Veljić je čista vrednost sredstev v upravljanju v zadnjem desetletju naraščala z izjemo letošnjega marca zaradi znanih razlogov v dogajanju na kapitalskem trgu.
Če upoštevamo še individualno upravljanje sredstev, slovenske družbe za upravljanje investicijskih skladov upravljajo skoraj enajst milijard evrov. Poleg omenjenih petih slovenskih družb za upravljanje tržijo vzajemne sklade na slovenskem trgu tudi tuji upravitelji, katerih tržni delež je bil januarja dobrih šest odstotkov.
Poleg neto vplačil, ki predstavljajo razliko med vplačili in izplačili sredstev, na čisto vrednost sredstev v upravljanju vplivajo tudi rasti naložb. Od 7,8 milijardne vrednosti čistih sredstev v upravljanju 48 odstotkov predstavlja vplačilo sredstev, preostali delež pa odpade na rast vrednostnih papirjev na kapitalskem trgu, pri čemer je bil prirast v zadnjih enajstih letih približno 340-odstoten, je povedala Veljićeva.
Po njenih besedah imajo Slovenci največ, 5,5 milijarde evrov oziroma dobrih 70 odstotkov, sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih naloženih v delniških skladih, s čimer v primerjavi z evropskim povprečjem odstopajo navzgor, sledijo mešani in obvezniški pa tudi denarni skladi, sploh v zadnjih letih. V slovenske vzajemne sklade večinoma vlagajo fizične osebe; le 0,4 odstotka je profesionalnih vlagateljev. V vzajemnih skladih je imelo konec lanskega leta naložbe okoli 356.000 vlagateljev, kar je bilo dobrih 10.000 več kot leto pred tem, višina vplačila posameznega vlagatelja pa je v povprečju znašala 1544 evrov.
Negotovost se še ni odrazila na donosnosti
S ciljem razviti slovenski kapitalski trg so bili v marcu uvedeni individualni naložbeni računi (INR). Koliko ljudi si jih je priskrbelo, ni natančno znano. »Po poročanju medijev jih je bilo odprtih okoli 8000, zneska vloženih sredstev pa še nisem zasledila,« je povedala Veljićeva. Ob tem je poudarila, da se zdaj, ko so INR zaživeli, kažejo nekatere pomanjkljivosti zakona o individualnih računih, med drugim to, katere naložbe so dovoljene, pri čemer ni povsem jasno, v kaj je dovoljeno vlagati. »INR so predvideni za male vlagatelje, da bi 30 milijard bančnih depozitov preusmerili na trg kapitala. Toda pogrešam, da za male vlagatelje ne obstaja ustrezno svetovanje, zato se sami odločajo, katere delnice bodo kupili. Ker ne dobijo nasvetov, so zmedeni,« je opozorila Veljićeva.
Kot je pojasnil Benjamin Jošar, predsednik upravnega odbora ZDU GIZ in predsednik uprave Triglava Investments, se negotovost, povezana z geostrateškim stanjem, za zdaj še ni odrazila na donosnosti vrednostnih papirjev. Ob začetku vojne v Iranu so se malenkost povečali odlivi, vendar se je aprila pokazalo, da v takšnih primerih ni najbolj optimalna odločitev prodajati vrednostne papirje.
Kako se bodo letos gibale vrednosti vrednostnih papirjev, je po besedah Jošarja težko napovedovati. »Težko je napovedati nekaj, kar bi temeljilo na ekonomskih modelih, saj so ključna tveganja geopolitična in jih je težko napovedati. Ključno tveganje je, kaj se bo dogajalo v Iranu in koliko časa bo Hormuška ožina, prek katere poteka transport 20 odstotkov celotne svetovne nafte, ostala zaprta. To ima že velike posledice v Aziji, saj je azijski bazen veliko bolj odvisen od dobav energentov skozi Hormuško ožino, pa tudi v Evropi,« je pojasnil Jošar.
