»Slovenija ohranja visoko kakovost življenja, vendar naraščajoči globalni pritiski, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in prenizke investicije v prihodnost omejujejo polno izkoriščenost razvojnih potencialov, kar bo odločilno vplivalo na nadaljnji razvoj,« je pojasnila Alenka Kajzer, v. d. direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ob predstavitvi publikacije z naslovom Kakovost življenja v Sloveniji – poročilo o razvoju 2026.
Po njenih besedah poročilo opredeljuje prihodnje prioritete in poskuša oblikovati uravnotežen sveženj politik in usmeritev, da bi Slovenija prestopila med države ustvarjalke in ne bi ostajala država izvajalka, med katere se uvršča danes: »Investicijsko podprta rast, za katero se zavzemamo, bo spodbujala ambiciozna podjetja, trajnostne poslovne modele, digitalizacijo in avtomatizacijo, hkrati pa bo z nagrajenimi socialnimi, integracijskimi in drugimi politikami temeljila na odprti, privlačni in kohezivni družbi, v kateri bodo živeli usposobljeni ljudje, ki si bodo med seboj zaupali.«
Po besedah Kajzerjeve je ključna ugotovitev letošnjega poročila ta, da je za ohranjanje blaginje in uspešen razvoj potrebno odločnejše ukrepanje na več področjih, pri čemer je izpostavila tri. Okrepiti je treba razvoj in razpoložljivost človeškega kapitala, pri čemer je Kajzerjeva izpostavila trojni A: aktivacijo, atraktivnost in avtomatizacijo. Izboljšati bi bilo treba življenjske pogoje vseh generacij, in sicer s povečanjem odpornosti in dostopnosti javne zdravstvene mreže, nadaljnjim razvojem dolgotrajne oskrbe, zagotavljanjem dostojnih pokojnin, povečanjem učinkovitosti mrež socialne varnosti, aktivnimi politikami integracije in kohezije ter izboljšanjem dostopnosti stanovanj. Poleg tega bi bilo treba prehod v nizkoogljično družbo okrepiti z večjim spodbujanjem trajnostnih naložb, pospešiti zeleno preobrazbo energetike in mobilnosti, okrepiti recikliranje ter povečati strateški pomen biogospodarstva. »Za vse to je treba pospešiti rast produktivnosti s prehodom v inovacijsko podprto gospodarsko rast in izboljšati institucionalno okolje ter razvojne usmerjenosti javnih financ,« je prepričana Kajzerjeva.
Razmišljati je treba o prihodnosti
Kot je povedal Peter Wostner iz Umarja, se Slovenija po kakovosti življenja uvršča med uspešnejše države na svetu, znotraj EU smo uvrščeni med osmo in deseto mesto, medtem ko se po ustvarjenem BDP uvrščamo na nizko, 16. mesto. Po njegovem prepričanju je treba razmišljati o prihodnosti. »Modro podjetje in moder kmet razmišljata, koliko bosta porabila in koliko bosta ustvarila.« Po besedah Wostnerja je treba več pozornosti namenjati odpornosti v prihodnosti in institucionalni konkurenčnosti, pri katerih se v EU uvrščamo okoli povprečja oziroma lezemo navzdol.
Med pomembnimi pomanjkljivostmi Slovenije je Wostner med drugim navedel prenizka vlaganja in premajhno aktivnost na področju digitalizacije. Ob tem je izpostavil demografska gibanja in hiter tehnološki razvoj. Število delovno aktivnih se bo leta 2050 znižalo za 145.000. Če hočemo ohraniti standard, kot ga imamo zdaj, bo treba zmanjšanje delovne sile nadomestiti. Veliko bo treba vlagati v tehnologije, ki ne omogočajo le novih pristopov, ampak tudi določajo, na kakšen način in predvsem kaj bosta posameznik in organizacija, v kateri je le-ta zaposlen, naredila za to, da se bo lahko ustvarilo še več, je dejal Wostner.
Po njegovih besedah se razpoložljivi dohodki prebivalstva krepijo, pri čemer se dohodkovna neenakost prebivalstva v zadnjem času nekoliko povečuje, tveganje revščine je začelo naraščati. Pri učinkovitosti socialnih transferjev se Slovenija med državami EU uvršča okoli povprečja. Čedalje večji problem predstavlja dostopnost stanovanj. Na kakovost življenja vpliva tudi stanje v zdravstvu, kjer velik problem predstavljajo dolge čakalne vrste, vendar se Slovenci kljub temu po številu let zdravega življenja uvrščamo visoko.