Po tem, ko je glavnina podjetij že poročala o poslovnih rezultatih za tretje četrtletje, so vlagatelji v zadnjem tednu večjo prednost dajali makroekonomskim objavam, ki bi lahko dale jasnejšo sliko o tem, kaj bi utegnila biti naslednja poteza ameriške centralne banke (Fed).
Med tednom je bilo objavljenih kar nekaj pomembnih makroekonomskih kazalnikov, ki pa so dali mešano sliko glede stanja v ameriškem gospodarstvu. Indeks nabavnih menedžerjev v proizvodnji je bil z vrednostjo 48,2 že deveti mesec pod 50, kar nakazuje na krčenje. Po drugi strani pa je bil kazalnik v storitvenem sektorju pri vrednosti 52,6 nad pričakovanji. Tudi sredina objava ADP o tem, da se je število zaposlenih v novembru znižalo za 32.000, kar je najvišje znižanje po letu 2023, nakazuje na večjo negotovost na strani zaposlitev. V petek pa je statistični urad objavil inflacijski kazalnik, indeks cen osebne potrošnje (PCE), ki je znašal 2,8 odstotka in bil s tem rahlo pod pričakovanji tržnih udeležencev in analitikov. Glede na to, da je ta kazalnik hkrati tudi priljubljeno orodje Feda pri določanju obrestnih mer, je objavljeni podatek dodatno vlil upanje med vlagatelji, da bi centralna banka v tekočem tednu utegnila znižati obrestno mero za 25 bazičnih točk. Verjetnost za to potezo se je glede na ocene analitikov ustavila pri 88 odstotkih. Delniški indeksi so tako teden zaključili z blago rastjo vrednosti, merjeno v lokalni valuti, najpomembnejši indeks S&P 500 pa v preteklem tednu ni spremenil svoje vrednosti, merjene v evrih. Na delniškem trgu je sicer v preteklem tednu odmeval prevzem filmskega studia Warner Bros s strani spletnega predvajalnika Netflix. Glede na to, da tekoča administracija temu ni najbolj naklonjena, bo glede dokončne odločitve treba počakati še na protimonopolni urad, tako da je končna odločitev o prevzemu še negotova.
Tudi evropski delniški indeksi so zadnji teden beležili rasti vrednosti, prav tako v upanju na znižanje obrestnih mer v ZDA. Preliminarni rezultati o evropski inflaciji so bili s stopnjo 2,2 odstotka za desetinko odstotne točke nad pričakovanji, k temu pa je največ prispevala višja rast cen storitev. Nekoliko višja od pričakovanj je bila tudi rast BDP v tretjem četrtletju (0,3 odstotka). Stopnja brezposelnosti v evroobmočju pa se ni spremenila in ostaja pri 6,4 odstotka. Nad pričakovanji je bila tudi stopnja potrošnje, ki se je na letni ravni povišala za 1,5 odstotka. Pozitivno je presenetila še objava o rasti nemške proizvodnje v oktobru za 1,5 odstotka. Vrednost širšega evropskega delniškega indeksa Stoxx 600 Europe se je v zadnjem tednu zvišala za 0,44 odstotka.
Širši japonski delniški indeks (Topix) je v preteklem tednu izgubil 0,23 odstotka vrednosti. Padec vrednosti indeksa je posledica višjih pričakovanih donosnosti na obvezniškem trgu. Temu so botrovale predvsem izjave guvernerja japonske centralne banke, ki naj bi imele jastrebji ton, kar pomeni zvišanje obrestnih mer na naslednjem zasedanju. Donosnost 10-letne japonske državne obveznice se je v zadnjem tednu zvišala z 1,82 odstotka na 1,92 odstotka, temu pa naj bi botrovali predvsem jasnejša slika ameriškega gospodarstva in politika carin za japonske izdelke v ZDA.
Tudi delniški indeksi na Kitajskem so v zadnjem tednu zabeležili pozitivne donosnosti, predvsem na osnovi optimizma v tehnološkem sektorju in z njim povezano umetno inteligenco. Vrednost indeksa MSCI China se je tako povišala za 0,90 odstotka. Sicer pa je bila v preteklem tednu objavljena vrednost indeksa nabavnih menedžerjev v proizvodnji, ki je novembra znašala 49,2 in je bila že osmi zaporedni mesec pod vrednostjo 50. Tudi vrednost neproizvodnega indeksa je novembra padla pod 50 (oktobra je znašala 49,5), predvsem kot posledica znižane aktivnosti v nepremičninskem sektorju in storitvah v zasebnem sektorju. Oboje nakazuje, da se je v zadnjem četrtletju gospodarska aktivnost na Kitajskem znižala. Analitiki ocenjujejo, da bi kitajsko gospodarstvo sicer lahko doseglo rast v višini 5 odstotkov, vendar največje tveganje vidijo v krizi nepremičninskega sektorja, ki traja že vse od leta 2020. x
