V slovenskih sadovnjakih je lani raslo 6,1 milijona jablan, od tega 93 odstotkov v intenzivnih in preostalih sedem odstotkov v ekstenzivnih oziroma kmečkih. V prvih so pridelali približno 36.400 ton jabolk, v drugih pa skoraj 8.000 ton, je pred svetovnim dnevom jabolk, ki ga zaznamujemo 21. oktobra, danes objavil državni statistični urad.
Stopnja samooskrbe s sadjem je bila lani 21-odstotna. Od leta 2000 je bila na najnižji ravni v letih 2021 (14 odstotkov) in 2017 (15 odstotkov), na najvišji pa leta 2000 (66 odstotkov). Razpoložljiva količina sadja je lani znašala 129 kilogramov na prebivalca.
V Slovenijo smo lani uvozili 18.500 ton jabolk v vrednosti 8,9 milijona evrov. Količinsko jih je bilo največ uvoženih iz Hrvaške (38 odstotkov), vrednostno pa iz Italije (40 odstotkov). Izvozili smo jih 15.000 ton v vrednosti 6,9 milijona evrov, največ v Avstrijo (52 odstotkov vseh količin oziroma 42 odstotkov skupne vrednosti).
Drobnoprodajna cena kilograma jabolk je lani znašala 1,51 evra. Septembra letos je bilo koščičasto in pečkasto sadje 12,1 odstotka cenejše kot pred enim letom. S povprečno mesečno neto plačo smo lani lahko kupili 1061 kilogramov jabolk, kar pomeni, da je bilo treba za kilogram tega sadeža v povprečju delati 10 minut.
V Sloveniji je več naselij, ki jih lahko povežemo z jabolki. V občini Zagorje ob Savi je na primer naselje Jablana, v občini Kidričevo pa Spodnje in Zgornje Jablane. V vseh treh omenjenih je na začetku letošnjega leta živelo skupno 545 prebivalcev, so dodali statistiki.
Svetovni dan jabolk zaznamujemo od leta 1990 na pobudo britanske okoljske organizacije Common Ground. Namen je izpostaviti pomen jabolk v prehrani in njihov vpliv na zdravje.