V novomeškem Revozu, ki je v stoodstotni lasti francoskega proizvajalca vozil Renault, je obstajala možnost stavke. Kot smo razkrili v Dnevniku, so si zaposleni prizadevali izpogajati višje plače, vodstvo Revoza pa je od pogajanj februarja enostransko odstopilo. Temu dejanju je sledil oster odziv sindikata, ki je med Revozovimi delavci začel zbirati podpise za stavko, kar je menedžment spodbudilo k nadaljevanju pogajanj.
Potem ko so se minimalne plače z začetkom letošnjega leta zvišale za okoli 16 odstotkov, na tisoč evrov neto, je to v številnih podjetjih spodbudilo težnje po zvišanju tudi drugih plač, višjih od minimalnih. Po pojasnilih podpredsednika Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Dušana Kaplana, ki je hkrati tudi predsednik sindikata SKEI – Revoz, je dvig minimalnih plač v veliki večini slovenskih podjetij povzročil plačno neravnovesje. »V podjetjih so bila plačna ravnovesja različna, nekatera so jih ublažila bolj, druga manj, le redka pa so tudi plače v višjih razredih zvišala v tolikšni meri, kot so se okrepile minimalne plače,« je dejal Kaplan.
Po njegovih besedah se jim je z vodstvom Revoza uspelo dogovoriti o zvišanju vseh plač zaposlenih, ki jih prejemajo na podlagi kolektivne pogodbe, najmanj za sedem odstotkov. Za toliko se bodo zvišale plače zaposlenim v najvišjih plačilnih razredih, medtem ko se bodo delavcem v nižjih razredih zvišale v višini zvišanja minimalnih plač. »S tem so bile bolj ali manj vse naše zahteve uslišane. Po prekinitvi pogajanj v februarju je vodstvo Revoza vsem zaposlenim zvišalo plače le za 2,7 odstotka, kolikor je znašala lanskoletna inflacija,« je povedal Kaplan in izpostavil, da so se dogovorili tudi za izplačilo letošnjega regresa v višini 2100 evrov, za prihodnja leta pa njegovo zvišanje vsaj v višini letne inflacije. Z višino inflacije se bodo v prihodnje usklajevala plačila Revoza zaposlenim za dodatno pokojninsko zavarovanje.
110-milijonske subvencije
Da bo vodstvo Revoza s predsednikom uprave Jankom Beletom na čelu nazadnje popustilo zahtevam zaposlenih po višjih dohodkih iz dela, je bilo mogoče pričakovati. V novomeškem podjetju so namreč nedavno začeli proizvodnjo novega električnega avtomobila twingo, da bi se proizvodnja ustavila, kar bi se v primeru zaostrovanja razmer in posledično stavke navsezadnje lahko pripetilo, pa si verjetno niso mogli privoščiti.
Za naložbo v proizvodnjo nove generacije majhnih, cenovno dostopnih električnih vozil v višini 109 milijonov evrov (brez DDV) je bila lani Revozu, ki zaposluje okoli 1600 delavcev, odobrena spodbuda v znesku 21,7 milijona evrov. Za drugo naložbo – brizganje in barvanje plastičnih sestavnih delov – v višini 14 milijonov evrov (brez DDV) je Revoz prejel še 3,6 milijona evrov subvencij. Razen za izdelavo novih električnih vozil je prejel še subvencije kot partner v konzorciju več pomembnih slovenskih raziskovalnih podjetij in institucij. Za to naložbo v višini dobrih 25 milijonov evrov je bila skupaj odobrena 11,35-milijonska subvencija, od tega zneska pa je Revozu pripadlo 4,2 milijona evrov. Po podatkih, ki smo jih pridobili od ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je slovenska država od leta 2003 za razne investicije Revozu namenila okoli 110 milijonov evrov subvencij.
Kako je posloval Revoz lani, še ni znano. V letu 2024 je ustvaril 822 milijonov evrov prihodkov od prodaje, pri čemer je čisti dobiček znašal 11,8 milijona evrov. V tem letu so stroški dela znašali 53,75 milijona evrov, kar je v strukturi celotnih poslovnih odhodkov predstavljalo sedem odstotkov.