Agrokor Ivice Todorića je po naših informacijah konzorciju največjih lastnikov Mercatorja prek nizozemskega svetovalca ING poslal novo ponudbo za nakup slovenskega trgovca. Namesto 120 evrov naj bi zdaj za delnico Mercatorja ponujal le še 80 evrov oziroma tretjino manj, v zameno za nižjo kupnino pa naj bi bil pripravljen slovenskega trgovca dokapitalizirati z okoli 225 milijoni evrov.
Po novi ponudbi bi se torej za Agrokor prevzem Mercatorja podražil za okoli 75 milijonov evrov, vendar pa bi sredstva, ki bi jih namenil za dokapitalizacijo, dejansko povečala vrednost njemu samemu. Neto finančni dolg Skupine Mercator bi se namreč zaradi dokapitalizacije znižal na okoli 740 milijonov evrov, kar predstavlja 6,5-kratnik načrtovanega letošnjega dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Ob tem velja opozoriti, da v Agrokorju na račun dobaviteljev in zmanjšanja števila zaposlenih že v prvem letu po prevzemu pričakujejo tudi za 150 milijonov evrov sinergij. Z znižanjem nakupne cene in hkratno dokapitalizacijo Mercatorja bi si Todorić zagotovil, da bi še pred objavo javne prevzemne ponudbe obvladoval okoli 75 odstotkov, skupaj z delnicami v lasti skupine Unicredit in hrvaških pokojninskih skladov pa skoraj 90 odstotkov Mercatorja.
Medja in Zorko vsak na svojem bregu?
Na vprašanje, ali lahko potrdijo prejem nove Agrokorjeve ponudbe, v NLB niso želeli odgovoriti, po neuradnih informacijah pa naj bi bili za predsednika njihove uprave Janka Medjo novi pogoji Agrokorja sprejemljivi. A tokrat Medji očitno ob strani ne bodo stali v Pivovarni Laško pod vodstvom Dušana Zorka. Medtem ko bi banke prek dokapitalizacije dobile vrnjen tudi del posojil Mercatorju, bi družbe iz Skupine Pivovarna Laško za svoj četrtinski delež prejele kar 35 milijonov evrov nižjo kupnino. Tudi po prodaji Mercatorjevih delnic bi Skupino Pivovarna Laško še vedno bremenilo za kar okoli 250 milijonov evrov posojil, prodaja Mercatorja po nižji ceni pa bi še dodatno oklestila njihov kapital in znižala pričakovano kupnino za Radensko, ki je solastnica Mercatorja.
V prvotnem prodajnem sporazumu med Agrokorjem in Mercatorjevimi lastniki iz lanskega junija je kupnina za delnico določena fiksno in je ni več mogoče spremeniti. Prav zaradi tega se zastavlja vprašanje, ali v Agrokorju s spremembo ponudbe ne iščejo zgolj izgovora za umik svoje ponudbe. Če bi lastniki zavrnili Agrokorjevo novo ponudbo, bi se namreč Todorić lahko skliceval, da pogoji finančne reorganizacije Skupine Mercator zanj niso sprejemljivi. Posledično bi se lahko iz boja za nakup Mercatorja umaknil brez plačila kakršne koli pogodbene kazni, podobno kot je storil že pred dvema letoma.
Tudi po več kot letu dni pogajanj s potencialnimi (so)investitorji Agrokor še vedno nima zagotovljenih sredstev za prevzem Mercatorja. Konec lanskega leta je za slabih 70 milijonov evrov prodal več svojih nepremičnin, njegova hčerinska družba Jamnica pa je za linijo naravnih sokov Juicy iztržila okoli 45 milijonov evrov. Pri ruski bančni skupini VTB je Agrokor najel tudi 150-milijonsko posojilo (zanj jamčijo Jamnica, Pik Vrbovec in Ledo), vendar je bil ta denar namenjen zgolj refinanciranju njegovega dolga in ne zbiranju sredstev za prevzem Mercatorja. Poleg tega je Agrokorju lani morala priskočiti na pomoč tudi rovinjska Adris Grupa, ki naj bi z okoli stotimi milijoni evrov Todoriću pomagala financirati delni izstop EBRD iz lastništva Agrokorja. V Agrokorju naj bi se o financiranju prevzema Mercatorja ponovno dogovarjali z vsemi bankami, torej Deutshe bank, BNP Paribas, JP Morgan, Sberbank in VTB, vendar pa je po ocenah poznavalcev le malo možnosti za uspeh teh pogajanj.
Trnova pot argumentacije
Tudi če bi se izkazalo, da je Todoriću uspelo najti investitorja, ki bi finančno podprl njegovo tokratno ponudbo, bi konzorcij Mercatorjevih lastnikov le stežka argumentiral njen sprejem. Sredi lanskega leta so namreč zavrnili bistveno boljšo ponudbo sklada MID Europa, ki je namesto odkupa večinskega deleža predlagal dokapitalizacijo trgovca v višini do 300 milijonov evrov. Po izvedeni dokapitalizaciji bi moral tudi MID Europa objaviti ponudbo za prevzem, saj bi presegel 33-odstotni prevzemni prag. A z MID Europa se Medja ni želel pogajati in je prek svojega vpliva v prodajnem konzorciju izsilil sprejem Agrokorjeve ponudbe. Pri tem ne gre zanemariti, da je imel v nasprotju z Agrokorjem MID Europa že sredi lanskega leta zbrana sredstva za dokapitalizacijo in prevzem slovenskega trgovca.
Medja, ING in Agrokor z roko v roki
Sprejem Agrokorjeve ponudbe bi torej še dodatno podkrepil indice, da sta ING in Medja že od vsega začetka dajala prednost prodaji slovenskega trgovca Todoriću. Spomnimo namreč, da je Medja še kot član uprave Unicredita skrbel prav za operativni del Agrokorjevih priprav za prevzem Mercatorja, zaradi suma zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Mercatorja pa se je lani skupaj z Unicredit banko znašel v kriminalistični preiskavi.
Tudi ING je Agrokorju znatno pomagal tlakovati pot do slovenskega trgovca. Hrvaška skupina je namreč spomladi lani prav prek ING izsilila podaljšanje roka za oddajo zavezujočih ponudb, saj ji ni uspelo pravočasno dobiti bančne garancije. Prav ohlapni pogoji ING so Agrokorju tudi omogočili, da se je v boj za nakup Mercatorja podal, še preden bi imel zagotovljena sredstva za njegov nakup. Tudi v predlanskem poskusu prodaje Mercatorja so Agrokorju večkrat priskočili na pomoč Nizozemci. Potem ko hrvaška skupina ni želela podpisati izjave o zaupnosti, ki bi ji omogočila pridobitev nekaterih nejavnih podatkov, so namreč Nizozemci članom prodajnega konzorcija predlagali, naj z Agrokorjem podpišejo izjavo o zaupnosti brez klavzule, po kateri neizbrani kupec 18 mesecev ne bi smel kupovati delnic Mercatorja.
Nov Agrokorjev manever dodatno osvetljuje tudi ozadje nenavadno strmega padca Mercatorjeve delnice iz lanskega decembra, ko je ta v vsega treh dneh ob povečanem borznem prometu izgubila četrtino svoje vrednosti. Ali je Agencija za trg vrednostnih papirjev uvedla preiskavo trgovanja z Mercatorjevimi delnicami, ni znano. Tik pred padcem cene delnice so hrvaški pokojninski skladi prenehali kupovati delnice, vendar so jih v zadnjih dneh ponovno začeli kupovati.
